11.01.2020

»Ah te orglice!«

»Ah te orglice!« tokrat že šestič na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu v župnijski cerkvi v Zgornjih Pirničah.

Franc Križnar

TamBURJAŠI in Sorarmonica
Foto: Franc Krinar

27. decembra je na šestem božično-novoletnem koncertu nastopil nenavadni ali kar edinstveni tovrstni ansambel orglic – ustnih harmonik, ki ga z nemalo uspehov doma in po svetu (koncerti, plošče, festivali …) vodi neumorni Vladimir Hrovat. Sorarmonica je v zasedbi kvarteta (od l. 2016 sicer deluje kot koncertni ansambel v zasedbi okteta) z gosti, tamburaškim zborom TamBURJAŠI iz Vipave, z umetniško voditeljico in dirigentko Mojco Lavrenčič predstavil nenavadno glasbo v prezbiteriju župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Zgornjih Pirničah. Orgličarjev smo vajeni, saj je šlo za njihov že šesti nastop, tamburice (vse od bisernice do berde) pa so bile novost. Interpretacije so bile dovršene, spoštovale so tako raznolikost zasedb kot temu primerne priredbe, zlasti pa so eni kakor drugi izkoristili zakonitosti akustike prostora.

Akustično in cinematično morda ne najprimernejši (cerkveni) prostor je ponudil azil za ustne harmonike, glasba pa je bila prazničnemu času primerno skrbno odbrana in prebrana, večinoma v priredbah. Zraven je bilo nekaj čisto prave klasike: Vivaldi (dve deli), Mozart, Massenet, Sojar Voglar, Offenbach … Glasbenike smo pod budnim očmi in ušesi ustanovitelja, vodje, člana, skladatelja in aranžerja Hrovata slišali v različnih kombinacijah (od sola do kvarteta) in tudi z gostujočimi TamBURJAŠI. Interpretacije so bile dovršene, spoštovale so tako raznolikost zasedb kot temu primerne priredbe, zlasti pa so eni kakor drugi (nekaj solistk in solistov je stopilo pred oba ansambla tudi iz vrst tamburaškega zbora) izkoristili zakonitosti akustike prostora. Zlasti piano odseki so spet presenetili, intonacije so bile na ravno pravšnji ravni, prav tako vsi precej različni zasedbeni vzorci. Potem ko se je zvrstilo kar nekaj že navedenih del avtorjev oziroma priredb resne glasbe, so bila na vrsti izvirna tamburaška dela iz južnih krajev, kjer so tamburice mnogo bolj priljubljene, medtem ko pri nas ostajajo rariteta: Vukadinovi Makedonski plesi in Andrićeve Tambure Paje Kolarića (z n.n. solistom-tamburašem iz vrst ansambla tamburic). Na drugi strani orglice niso zgolj folklorni inštrument, ampak čisto prava umetniška kategorija, seveda prav po zaslugi Sorarmonice z Vladimirjem Hrovatom. Tudi on sam največ piše in prireja prav za raritete. Njegove Estonske dude (za kvartet orglic) so bile posledica vsega navedenega: tako izvirne, sicer folklorno obarvane tematike kot spomin na gostovanje orgličarjev v tistih krajih. Od tuje in obenem aktualne praznične literature so bila na sporedu še zabavna dela Lennona in McCartneyja, Janis Joplin, angleška (ljudska) ter celo jazzovska glasba, in to tudi v dodatku, kjer se je združil v eno samcato celoto ves avditorij omenjenih izvajalcev.