03.03.2020

100 let SNG Maribor še v knjižni monografiji

Kar celo lansko leto je bilo v Mariboru v znamenju 100-letnice Slovenskega narodnega gledališča oziroma njegovih treh izvajalskih ansamblov: Drame, Opere in Baleta. Ob tem jubileju so izdali voluminozno knjižno monografijo.

Franc Križnar

Vuli Ravnjak, ured.: Slovensko narodno gledališče v Mariboru 1919–2019

Kar celo lansko leto je bilo v Mariboru v znamenju 100-letnice Slovenskega narodnega gledališča oziroma njegovih treh izvajalskih ansamblov: Drame, Opere in Baleta. Nekdanja mala in stara dvorana kot sedaj že desetletja povsem na novo zgrajeni veliki avditorij združuje največjo in osrednjo slovensko kulturno inštitucijo. Pojavljale so se tako, kot si sledijo v obširni, kar voluminozni knjižni monografiji Slovensko narodno gledališče v Mariboru 1919–2019, ki jo je uredil Vili Ravnjak in ki na 659 (oštevilčenih) straneh prinaša kronološko urejeno bogato slikovno gradivo. Besedila so ob uredniku prispevali še Saša Arsenovič, Blaž Brodnjak, Jerneja Ferlež, Primož Jesenko, Blaž Lukan, Tone Partlič, Zoran Poznič, Danilo Rošker, Manica Špendal, Benjamin Virc in Suzana Žilič Fišer

Slovensko narodno gledališče Maribor je lani praznovalo 100-letnico delovanja. 27. septembra 1919 je na odru gledališča prvič zazvenela slovenska beseda. To gledališče sicer obstaja že od leta 1852, vendar je bilo takrat še nemško. Danes je to največji javni kulturni zavod v državi in obenem edino gledališče v Sloveniji ter med redkimi v Evropi, ki pod eno streho združuje dramo, opero in balet, simfonični orkester itd. Poleg umetnikov in drugih neposrednih (po)ustvarjalcev repertoarja so tu še strokovne in tehnične službe in ostala logistika. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor je več kot 300 stalno in okrog 150 honorarno zaposlenih ljudi. Obenem se pod isto streho nahaja še vsakoletni osrednji festival slovenskih dramskih gledališč Borštnikovo srečanje in mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, poimenovano po Ondini Otta

Začetek prvih (dramskih) predstav v Mariboru sega v leto 1919, ko se je 27. septembra dvignila zavesa prvega slovenskega poklicnega gledališča v Mariboru za Jurčič-Levstikovega Tugomerja. V isti, prvi sezoni (1919/20) je bila 1. maja 1920 na sporedu prva operetna predstava Mam 'zelle Nitouche Francoza Louisa Augusta Florimonda Rougerja, prva opera pa je sledila v naslednji sezoni (1920/21), in sicer je 5. januarja 1921 odrske luči ugledala enodejanka V vodnjaku Čeha Vilema Bloudka. Redno predvojno delovanje mariborske Opere pa sega »šele« v sezono 1922/23 in se razteza do leta 1928. Kot prva baletna predstava je v Mariboru zabeležena Ipavčeva pantomima Možiček (27. 4. 1926). In tako je teklo vse do lani oziroma do danes, s prekinitvijo v času druge svetovne vojne (1941–45), ko so bile v skladu s tedanjo okupacijo v istih prostorih izključno nemške predstave, nemško gledališče. Prelomnice, ki se v omenjeni monografiji kažejo kot najbolj pomembne, so zagotovo: ponovno, povojno in neprekinjeno delovanje (1945–), začetek delovanja Mariborske filharmonije (1950–1965), začetek festivala Teden slovenskih gledališč (1966–1970; Borštnikovo srečanje, 1971–), začetek delovanja Simfoničnega orkestra SNG (1993–), otvoritev novozgrajene Velike dvorane (l. 1994, z uprizoritvijo Verdijeve opere Traviata 13. 10.), začetek mednarodnega tekmovanja mladih opernih pevcev »Ondina Otta« (1999–), začetek obnove Stare dvorane (prva premiera na obnovljenem odru je bila Linhartova komedija Matiček se ženi, 15. 10. 2003) in leto 2003, ko je SNG Maribor pridobilo nacionalni status.

Celotni kroniki ali kar kronologiji lahko sledimo od uvodnikov prek Sobivanja različnosti (V. Ravnjak), Maribora in gledališča (T. Partljič), Ključnih dogodkov (P. Jesenko), Stalnosti v spreminjanju: Iskanje podobe in vloge mariborske Drame v drugi polovici stoletja (1967–2019) (B. Lukan), Igralskega ansambla (1919–2019), Dobitnikov Borštnikovega prstana (člani in članice mariborskega SNG; 1970–), Zgodovine mariborske Opere od začetkov do danes (M. Špendal), Zgodovine mariborskega baleta (B. Virc) in Zgodovine gradenj in obnavljanj stavbnega sklopa SNG Maribor (1848–2003) (V. Ravnjak) do SNG Maribor v jubilejni sezoni 2019/2020, Repertoarja Drame, Opere in Baleta (1919–2019). Zvrstilo se je 1028 premier v Drami, 502 v Operi in 119 baletnih oziroma skupaj 1.649 v vseh treh umetniških enotah, s približno 22.000 predstavami (v celoti). V monografiji najdemo še spiske upravnikov in umetniških vodij, popis uprizoritev, statistiko del, ki so bila v SNG Maribor uprizorjena največkrat, repertoarno kazalo in kazalo osebnih imen, avtorje in lastnike fotografij oz. slikovnega gradiva ter povzetka monografije v angleškem jeziku. 

Za oblikovanje celote in slikovnega gradiva (na stotine objavljenih tovrstnih dokumentov v različnih oblikah in vsebinah) sta poskrbela P. Premzl in M. Wenzel. Urednik Ravnjak je ta »spomenik« sklenil z naslednjim citatom: »Z vidika večnosti je naših 'sto let' samo bežen trenutek. Ob dejstvu, da je v SNG Maribor v stotih letih ustvarjalo preko 500 različnih gledaliških umetnikov in približno toliko tehničnih in drugih sodelavcev, ki je skupaj ustvarilo 1649 premier s približno 22.000 predstavami, postanejo imena posameznih ustvarjalcev in dogodkov del velike 'anonimne množice'. Ne glede na to, kako je kdo pomemben oziroma umetniško ustvarjalen v svojem času, smo v resnici vsi samo 'brezosebna manifestacija kozmičnega principa Umetnosti na minljivem odru človeškega Sveta.«