07.01.2020

5. Filharmonični festival baročne glasbe

Festival sta v Slovenski filharmoniji predstavila Domen Marinčič, ki je s Klemnom Hvalo tudi zasnoval program, ter Helena Filipčič Gardina.

Press info

5. Filharmonični festival baročne glasbe

Trije instrumentalni in en vokalni koncert bodo zaokrožili spored, ki bo zajel celo obdobje baroka. Vsi koncerti bodo tematsko zaokroženi, na koncertu Zbora Slovenske filharmonije pa bo zazvenela tudi noviteta gostujočega dirigenta Marka Ozbiča.

Prvi koncert (9. januarja ob 19.30) bo predstavil dela Giuseppeja Tartinija in njegovih beneških kolegov Albinonija, Vivaldija, Galuppija in Marcella. Orkester bo vodil koncertni mojster Miran Kolbl. Kot solista bosta nastopila tudi člana orkestra, oboist Sorin Crudu in fagotist Lorenzo Contaldo.

17. januarja ob 19.30 bo orkester s solisti vodila Ana Dolžan. Na sporedu bodo Bachov rekonstruirani koncert za oboo d’amore in Telemannova concerta grossa za zasedbe s trobentami, oboami, pavkami, flavto in godali.

Tudi koncert 25. januarja (ob 11.00) bo vodila violinistka Ana Dolžan, potekal bo v znamenju Georga Friedricha Händla in drugih angleških skladateljev, ki se na koncertnih sporedih redko pojavljajo (Arne, Avison, Greene in Boyce).

Spored zadnjega festivalskega koncerta, koncerta Vokalnega abonmaja, ki bo 5. februarja, prinaša dva zvočna svetova, med katerima je glasba prehodila nenavadno bogata štiri stoletja: srečanje sodobnosti in prvih desetletij 17. stoletja, v katerem je prav tako vrelo od novega. Soočijo se postcageovske tonske predstave skladatelja Mortona Feldmana z zvočnimi ploskvami in barvami z nadihom minimalizma, nove partiture gostujočega dirigenta in skladatelja Marka Ozbiča ter glasba, kot jo je pred 400 leti prav tako drugačno snoval in razvijal največji med takratnimi novatorji Claudio Monteverdi.

Podrobnosti o koncertih najdete TUKAJ.

Ob tej priložnosti so v SF opozorili tudi na koncert Kako kratek je ta čas (16. januar ob 19.30), ko bo Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Jerico Bukovec izvedel dela Lojzeta Lebiča. Ta bo tudi prejel naziv častnega člana Slovenske filharmonije za neprecenljiv prispevek k slovenski glasbi.

O izboru del na koncertnem programu je skladatelj Lojze Lebič povedal: »Če pravimo, da je v besedi človekova misel, razum, v glasbi pa je zame nekaj več, torej predvsem občutenja in čustva, se pri izbiri zborovskih skladb ničemur od obojega nisem izogibal. Moja glasba izraža moj značaj: nekaj med romanskim verizmom, severnjaškim ekspresionizmom in slovanskim ali slovenskim čustvenim impresionizmom. Zakaj smo Slovenci tako naklonjeni vokalni glasbi? Z odgovorom se najbrž ne boste strinjali: ker nam je jezik bolj ulovljiv kot glasba in ker z jezikom naredimo glasbo bolj oprijemljivo.«

»Koncertni spored je oblikovan kot preplet najrazličnejših odtenkov čustev in občutij, je mozaik vsega, kar je v človeku. Začne se z Vrtiljakom, konča v zlati prosojni svetlobi, ki vodi v nebesa (vsak si jih po svoje predstavlja) s skladbo Kako kratek je ta čas, vse vmes pa je življenje,« dodaja dirigentka Jerica Bukovec.