04.07.2020

Andante festivo

Za sedemnajsti koncert iz tega cikla Filharmonični spletni abonma so Godalci Slovenske filharmonije pripravili kratek, jedrnat in izjemno privlačen nabor del romantičnega repertoarja.

Tomaž Gržeta

Godalci Slovenske filharmonije

Namesto simfoničnih koncertov oranžnega in modrega abonmaja, ki so v drugem delu letošnje sezone odpadli zaradi epidemije koronavirusa, člani Orkestra Slovenske filharmonije v preostalih mesecih pred poletnim premorom ponujajo cikel koncertov s spletnim prenosom v živo ob odsotnosti žive publike, na katerih se posamezni člani Orkestra Slovenske filharmonije predstavijo kot solisti v komornih zasedbah. Filharmonični spletni abonma v obsegu dvajsetih koncertov se je začel v četrtek, 14. maja, v sredo, 24. junija, pa smo lahko spremljali že sedemnajsti koncert iz tega cikla. Godalci Slovenske filharmonije – violinista Rok Zgonc in Marijana Gregorič, violistka Marjetka Šuler in violončelistka Gordana Keller – so pripravili kratek, jedrnat in izjemno privlačen nabor del romantičnega repertoarja. Vsa dela na sporedu so prvotno nastala za zasedbo godalnega kvarteta, le pri priredbi Sibeliusove skladbe se je kvartetu pridružil še kontrabasist Petar BrčarevićGlasbeniki so posegli po treh enostavčnih delih, katerih slogovni razpon sega od zgodnje do pozne romantike, vsebinsko in razpoloženjsko pa se izjemno skladno dopolnjujejo pri oblikovanju enotnega, izrazito liričnega vzdušja. Prikupnost in dostopnost sporeda je našla vzporednico v enako komunikativnih, ekspresivnih in slogovno jasnih interpretacijah.

Spored se je začel z izjemno prefinjeno, elegantno in slogovno prepoznavno izvedbo redkeje izvajanega Stavka za kvartet, D703 Franza Schuberta, prvega stavka nedokončanega godalnega kvarteta. Uravnovešen in enoten zven klasičnega godalnega kvarteta je dodatno obogatil zven kontrabasovskega parta pri izvedbi enega najbolj znanih del Jeana Sibeliusa – njegovega himničnega, slavnostnega, po funkciji torej uverturi sorodnega enostavčnega dela Andante festivo, op. 117a. Delo danes sicer pogosteje slišimo v skladateljevi lastni, zvočno nekoliko mogočnejši priredbi za godalni orkester in timpane, vendar tudi različica s skromnejšo zasedbo nosi polno izraznost tega očarljivega dela. Dogodek je zaključila z močnimi čustvi prežeta interpretacija Počasnega stavka Antona von Weberna, ki je delo oblikoval v poznoromantični tradiciji in ne v svojem bolj prepoznavnem slogu, s katerim se uvršča med glavne predstavnike druge dunajske šole.

Glasbeniki so posegli po treh enostavčnih delih, katerih slogovni razpon sega od zgodnje do pozne romantike, vsebinsko in razpoloženjsko pa se izjemno skladno dopolnjujejo pri oblikovanju enotnega, izrazito liričnega vzdušja. Prikupnost in dostopnost sporeda je našla vzporednico v enako komunikativnih, ekspresivnih in slogovno jasnih interpretacijah. Godalci Orkestra Slovenske filharmonije so izkazali visoko tehnično raven muziciranja ter pokazali svojo vsestranskost – enako dobro se znajdejo tako v orkestrskem okolju kot v svetu komorne glasbe, ki je za glasbenike prav poseben tehnično-interpretativni izziv. Dogodek je bil kljub nekoliko skromnejšemu obsegu in nenavadnim okoliščinam na visoki umetniški ravni in je obogatil kulturno ponudbo našega prostora v teh umetnosti izjemno nenaklonjenih časih.