10.01.2020

Božično-novoletni koncert Policijskega orkestra

Policijski orkester na zadnjem letošnjem aktualnem božično-novoletnem koncertu v Gallusovi dvorani ljubljanskega CD in ob koncu praznovanj svoje 70-letnice.

Franc Križnar

Policijski orkester
Foto: © Policijski orkester

Leta 1948 ustanovljeni prvi slovenski profesionalni pihalni orkester, je z decembrskim (19. 12.) koncertom zaključil obeleževanje svoje 70-letnice ustanovitve, ki jo je začel že lani. Ta vodilni slovenski državni Policijski orkester ali tudi godba na pihala je s sporedom, v katerem je bilo za ravno pravšnjo mero tako (prirejene) klasične kot tudi zabavne glasbe in v katerem so nastopili kar trije vodilni slovenski vokalni solisti zabavne glasbene scene, pevca Zoran Predin in Magnifico ter pevka Nuška Drašček. Ansambel poklicnih in visoko izobraženih pihalcev, trobilcev, tolkalcev in še česa, se je pod taktirko umetniškega vodje in aktualnega dirigenta Nejca Bečana izkazal za subtilnega bralca in izvajalca partov ter partitur. Dirigent Nejc Bečan zna ravnati tako s svojim ansamblom kot tudi z raznovrstno, ali celo raznorodno muziko. Tempi in izrazne interpretacije so bile vseskozi in venomer na pravem mestu.

Res, da je v večini del skladateljev S. O'Loughlina, A. Dvoržaka (prir. N. Bečan in V. Studnička), P. I. Čajkovskega (prir. O. Marc), J. Straussa, ml. (prir. M. Carros in K. Pfortner), G. Wyleja (prir. J. Moss), V. in S. Avsenika (prir. T. Habe) in G. Rossinija (prir. J. van de Braak) igral prirejeno glasbo pa vendar smo v njej slišali tudi marsikateri odtenek izvirnika. Dirigent Bečan zna tale naš načeloma precej glasen ansambel z bogatim inštrumentarijem dodobra utišati in glasbo s godalnimi korpusi skupaj z glasbeniki obdržati v mejah in okvirih izvirnikov. Njihovi piani (tj. potiho) ostajajo marsikdaj v mejah skoraj neslišnega in kar je v nasprotnih glasnih kontrastih marsikdaj še bolj pitoreskno, pisano kot pa so glasbeni izvirniki. V sicer bolj zabavne vode zaplula glasba, ki so jo predstavili vsi trije vokalni solisti pa je bila seveda še posebna poslastica za večino poslušalstva, ki je v teh predprazničnih dneh in barvah božično novoletnega razpoloženja polno zasedlo Gallusovo dvorano ljubljanskega Cankarjevega doma.  S pevskimi solisti smo slišali v istih izvedbah še Ne,mine niti dan, Bolj star,bolj nor in Sonček sije (vse Z. Predin), Tvoja, Prisluhni mi in Ta noč je moja (N. Drašček) in presenečenje - nenapovedani nastop Magnifica(Sončen dan, Dolgo se že nisva videla-Tivoli in Silvija-Noč je tiha) - torej nekaj aktualnih slovenskih evergreenov treh morda ta hip vodilnih tovrstnih vokalistov. Priredbe zanje s pihalnim orkestrom so prispevali N. Bečan, P. Tovornik, L. Krajnčan idr. Med njimi je bilo tudi nekaj izvirnikov J. Privška, J. Bončine-Benča, G. Forjaniča idr. Kljub temu, da so vsi trije pevski solisti peli na mikrofon pa je bilo le potrebno kar precej dirigentskih posegov, da je vseh devet pesmi izzvenelo kot da bi bili spremljani z izvirnimi inštrumentacijami. 

Dirigent Nejc Bečan zna ravnati tako s svojim ansamblom kot tudi z raznovrstno, ali celo raznorodno muziko. Tempi in izrazne interpretacije so bile vseskozi in venomer na pravem mestu. Očitno je bilo v to prepričano kot že zapisano polnoštevilno občinstvu, ki si je priploskalo še dva dodatka: Straussovo Radetzkyjeva koračnica in Tra ta ta Bojana Adamiča. Bili smo pač v predprazničnem času.