19.02.2019

Dvajset let festivala Ah, te orglice

V soboto, 23. februarja, bodo po Mirnski dolini zopet odzvanjale orglice in ustne harmonike, saj se bo na različnih lokacijah predstavilo blizu 100 orgličarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.

Press info

Dvajset let festivala Ah, te orglice

Štirje popoldanski in večerni koncert bodo z glasbo napolnili Trebnje, Mirno, Rakovnik, Krmelj in Mokronog, osrednji večerni koncert z izbranimi skupinami pa se bo pričel ob 18.30 v dvorani Upravno kulturnega središča Mokronog.

Festival poteka v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trebnje, s pomočjo občin Trebnje in  Mokronog - Trebelno, v dolino rek Mirne in  Temenice pa vsako leto privabi številne ljubitelje glasbe. Že popoldan, ob 14. uri, se orgličarji zberejo na štirih prizoriščih, letos bo to v dvorani STIK v Trebnjem, na Mirni v domu Partizan, v Gostilni Javornik na Rakovniku in v gostilni Marjana v Krmelju. Skupaj bo nastopilo 30 skupin in solistov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Štirinajst izbranih skupin bo nastopilo na večernem koncertu v Mokronogu, kjer bo festival zaključila skupna pesem Tam dol na ravnem polju.

»Veselim se, da se jih je toliko javilo, veliko bo tudi mladih skupin. Orglice se kar lepo prijemljejo nazaj, ne sicer v pastirske loge, ker nimamo več pastirjev, ampak se pa že dogaja, da kdo potegne v gostilni iz žepa orglice in zaigra,« je zadovoljen idejni oče festivala Stane Peček.

Prvi in drugi festival sta bila leta 1991 in 1992 v Trebnjem, sledil je desetletni premor, dokler niso Stane Peček, takratna vodja trebanjske izpostave JSKD Mojca Femec in umetniški vodja Vladimir Hrovat festivala obudili v Mokronogu, kjer bo tokrat že 20. izvedba večernega koncerta. V tem času je na mokronoškem odru nastopilo čez sto slovenskih orgličarjev, solistično ali v skupinah, prav tako je na festivalu sodelovalo več kot sto ustnih harmonikarjev s Hrvaške, iz Makedonije, Avstrije, Italije in Francije.

Kot z zadovoljstvom ugotavlja Stane Peček, orglice tudi po zaslugi festivala postajajo vse bolj prepoznaven inštrument: »To ni samo pastirska zabava, ampak imamo na tem festivalu že ljudi, ki igrajo tudi po notah. Slovenci še nismo določili, ali so to orglice ali je to ustna harmonika. Pri festivalu to rešujemo tako, da tisti, ki igrajo ljudske pesmi in bolj zabavne, igrajo na orglice, tisti, ki igrajo pa kakšno bolj zahtevno skladbo, pa igrajo na ustno harmoniko.«

Kot zanimivost povejmo, da je na prvem festivalu Ah te orglice na ustno harmoniko zaigral tudi takratni predsednik slovenske vlade, sedaj pa evropski poslanec, Lojze Peterle, ki je kasneje s festivalom redno sodeloval. Prihaja tudi letos, na odru v Mokronogu pa se mu bo pridružila tudi kolegica iz Bruslja, evropska komisarka Violeta Bulc.

Ob rob dogajanju povejmo, da je cilj organizatorjev tudi uvedba programa učenja ustne harmonike v glasbenih šolah. Premiki v to smer so zelo majhni, a so. Organiziranih je bilo kar nekaj seminarjev za ustno harmoniko, v zadnjih letih pa so bili izdani tudi priročniki za učenje tega glasbila. Vladimir Hrovat je pripravil učbenik z naslovom Ali vemo, kako igrati na ustno harmoniko, Marjan Urbanija in Urša Žun pa sta izdala priročnik Igral sem na orglice.