03.09.2016

Dve muhi na en mah

Split EP krškega tria Suzi Soprano in krško-šentjernejskega tandema Ooral Sea nam prinaša garažni vonj podtalja z vzhoda Slovenije

Igor Bašin

split EP

Suzi Soprano / Ooral Sea

split EP

samozaložba
2016

Split izdaja ni samo nosilec zvoka z dvema bendoma/izvajalcema, ki si enakomerno porazdelita prostornino izdaje, praviloma z enakim številom komadov, ampak tudi akt tovarištva ter izraz medsebojnega spoštovanja in naklonjenosti. Od zgodnjih osemdesetih let so split plošče dokaj razširjen format predvsem na neodvisno orientiranih in alternativnih glasbenih scenah. So eden od artefaktov DIY mentalitete in postulatov medsebojnega sodelovanja, pripadnosti, povezovanja in participacije. Z njimi se naslavlja profilirane baze poslušalstva. S skupnim nastopom, beri split izdajo, se tokrat vpleteni skupini obračata na svoj/a krog/a poslušalstva in druga drugi pomagata širiti doseg. Skozi čas se je uveljavil princip, da bolj uveljavljena, bolj popularna skupina s split singlom porine naprej manj znan bend; med številnimi primeri naj omenim vsaj split-single Puss/Oh, the Guilt Nirvane z bendom Jesus Lizard iz leta 1993, ki je bistveno pripomogel k širši prepoznavnosti slednjega. Ob internacionalnem naboju imajo split izdaje tudi lokalno sporočilo; koncertna split plošča Recorded Live At Raul's Club zasedb Big Boys in Dicks iz leta 1980, denimo, ni opozorila zgolj na omenjeni zasedbi iz Austina, ampak tudi na tedanjo prodorno in razgibano teksaško sceno, ki je na začetku osemdesetih let zasedla opazno mesto znotraj razvejane ameriške hard core punk mreže.

Med takšne opozorilne izdaje lahko prištejemo split EP krškega tria Suzi Soprano in krško-šentjernejskega tandema Ooral Sea, ki nam prinaša garažni vonj podtalja z vzhoda Slovenije in je obenem pokazatelj aktualnosti in razgibanosti domače underground rockovske scene in njene bohotne (samo)produkcije.

Po lanskem prvencu je ta skupni mini album druga izdaja dua Ooral Sea, medtem ko Suzi Soprano, ki jo tvorijo člani krških bendov Growing Rats, Karmakoma in theLIFT, zaokroža leto obstoja in s to krstno objavo oznanja bodoči samostojni debi. Skupini nista le iz istega kraja, temveč sta si z distorzirano kitaro in ritmičnim bobnom ter napadalnim vokalom tudi slogovno zelo blizu. Ponesrečeno in zavajajočo naslovnico sta si skupini sposodili pri ameriški rockerici in kitaristki Suzi Quatro (iz njenega imena tudi izvira šaljiva premetanka Suzi Soprano), vendar preslikava njenega albuma Rock Hard iz leta 1980 ni zanemarljiva. Split EP nam namreč nudi trdo rockanje, zato je tisti »rock hard« na mestu. Vonj glam rocka se pritajeno vleče skozi celotno ploščo, slišimo ga v izrazitih rockovskih rifih, ki jih oba benda energično presnavljata v našpičeno rock akcijo z garažno potenco, pri čemer nas namesto glamovske osladnosti zalije punkovska surovost.

Suzi Soprano je na dobri sledi klenemu in težkemu noise rock(n roll)u. Ob napadalni Poletni mrzlici, ki jarko odpre ploščo, in punk izbruhu prekariata Proti vetru, v katerem se resigniranost sprevrže v bes, so člani objavili še mračen instrumental Relaksacija. V njegovem hrupnem balastu sta noiserockovsko zmleta postrock in stoner rock. In če je ta split EP optimistična napoved prvenca Suzi Soprano, potem nam tudi Ooral Sea prinaša obetavne novice. S komadi Sonic, Korado in Ledvitza dvojec nazorno nadgrajuje lanski prvenec. S soničnim punkom, ki ima več skupnega z zgodnjim No Age kot z mladim Sonic Youth, se je pošteno odmaknil od stonersko-grungerskega grunta in dozorelo začrtal popadljive smernice.

Suzi Soprano in Ooral Sea nastopata z odločnimi in vnetljivimi punkrockerskimi bombami. Da sta na skupni plošči kot rit in srajca, je poskrbel Petar Stojanović, ki je v KD Svoboda v Brestanici posnete komade rudimentarno, kot se za takšno vibro tudi spodobi, zmiksal v Implict Division Studiu in zabetoniral v nabito kepo. Ne glede na kompaktnost plošče težko zamešamo med sabo Suzi Soprano in Ooral Sea, ki vsaka zase nastopa z izdelano vizijo. Namen split EP-ja, ki je po digitalni objavi na Bandcampu izšel še na avdiokaseti, je vsekakor dosežen, saj nas glasno opozarja na še dve izzivalni skupini iz domačega podtalja, ki v ničemer ne odstopata od svojih vrstniških skupin po svetu in vstopata v underground internacionalo.