26.01.2014

Glasba za/s predstavo

Zasedba Srečna mladina je lansko leto dvajsetletnico delovanja obeležila z novo ploščo, ki pa ni običajen studijski izdelek. Nove skladbe so v sodelovanju s Šodr teatrom ustvarili za predstavo Navajeni na šok.

Gašper Prus

Navajeni na šok

Srečna mladina & Šodr teater

Navajeni na šok

samozaložba
2013

V preteklem letu nismo beležili kakih velikih jubilejev domačih glasbenih zasedb. Konec koncev jubileji spet niso merilo, da je treba koga še posebej občudovati ali častiti, čeprav na domači sceni večkrat opazimo tovrstno priklanjanje. A jubilej domače zasedbe Srečna mladina je vsekakor vreden omembe. Eden izmed razlogov, zakaj so čestitke na mestu, je vsekakor ta, da je v teh dveh desetletij bend doživel in preživel marsikaj, od menjav članov, ki jih je skoraj težko prešteti, do težje opredeljivega glasbenega izraza, ki skupino vsekakor predstavlja v unikatni luči. Dejansko gre za eno redkih v devetdesetih letih ustanovljenih zasedb, ki z dokaj kontinuiranim izdajanjem plošč še vedno brca. Samo spomnimo se, koliko zasedb iz tistega obdobja že več let ni na obzorju, in za nameček je kakšen mesec nazaj svoje delovanje zaključila še velenjska Res Nullius, ki je prvenec izdala ob približno istem času kot Srečna mladina.

Mladinci so dvajsetletnico delovanja obeležili z dvema, recimo temu praznikoma – koncertom in novo ploščo. Koncert so na bivši dan mladosti priredili v Sitem teatru in na oder povabili vse svoje nekdanje člane. Kdor dogodku ni prisostvoval, je zamudil odlično koncertno predstavo. Nekaj mesecev po omenjenem koncertu so nam postregli z novo ploščo, ki pa ni običajen studijski izdelek. Nove skladbe so namreč posneli za potrebe predstave Navajeni na šok in v produkciji Šodr teatra. Torej glasba plus predstava. Mar to pomeni, da si je treba ogledati predstavo in ne zgolj poslušati glasbe? Vsekakor lahko zgodbo predstave dojamemo edino skozi glasbo, če si ogledamo še igro, pa smo bogatejši za ogled precej prijetne in iskrene igre, ki jo podajajo (menda?) amaterski igralci. Vsi rojeni v zadnjih letih socializma in generacija, ki se je sveta okoli sebe konkretneje začela zavedati ravno nekje v času naše osamosvojitve.

Iz primerov zlitja rock glasbe z gledališčem je znano, da je glasba narejena po meri igre, kar v našem primeru pomeni, da se nam Srečna mladina ne predstavi v obliki, kot jo poznamo z zadnjih dveh plošč. Pozabite na inštrumentalni progresivni rock. Tokrat je paleta skladb bolj pisana, jasno še vedno srečna in mlada, le vokalisti so različni, tako po spolu kot po čustvenih stanjih. In to je spet v skladu z bendovim preteklim ustvarjanjem.

Iz primerov zlitja rock glasbe z gledališčem je znano, da je glasba narejena po meri igre, kar v našem primeru pomeni, da se nam Srečna mladina ne predstavi v obliki, kot jo poznamo z zadnjih dveh plošč. Pozabite na inštrumentalni progresivni rock. Tokrat je paleta skladb bolj pisana, jasno še vedno srečna in mlada, le vokalisti so različni, tako po spolu kot po čustvenih stanjih. In to je spet v skladu z bendovim preteklim ustvarjanjem. Vsak komad ima svojo zgodbo, kar seveda na polno zasije na odru, saj se tam živa glasba najbolje zlije z vokalistom, naj si bo ženska ali moški. Vsi so prepričljivi na plošči, v živo še malo bolj. Ena bolj izstopajočih interpretacij je komad Jani, zgodba o cyber porno obsedencu, potem je tu skladba Pilula, zlitje punka in tehna. Skladba Zombi je poklon sedemindvajsetletnikom in predvsem tistim svetovno znanim umetnikom (Janis Joplin, Kurt Cobain), ki so hitro zaključili svoje divje življenje, a so iz sebe nekaj naredili, kar se dosti težje posreči današnjim zombijem. Skladbe imajo težo in dobro vsebino, nekatere so vendarle malo preveč naivne, a le v primeru, če jih doživimo le skozi album. Če poslušate novi album Navajeni na šok  Srečne mladine brez slike, vas utegne ta nekoliko dolgočasiti, saj določne skladbe enostavno ne pridejo povsem do izraza, toda če si ogledate še predstavo, se vam bodo posamezni elementi veliko bolje spojili.

Občasno se lahko postavi tudi vprašanje, ali je predstava vezana na glasbo ali obratno. Ker gre za rockerski cabaret, bi predstava seveda težko preživela brez glasbe. Vsekakor bi preživela brez žive glasbe. Ta bi bila lahko nasneta, toda prisotnost benda na odru vsekakor potencira težo posamezne scene v celotni zgodbi. V dinamično igro zapakiranega dogajanja, katerega rdeča nit so dogodivščine prej omenjene generacije, od prigod iz šolskih klopi, prvih flirtov, čaščenja (padlih) glasbenih idolov do brezupnega iskanje zaposlitve. Prepoznavna evolucija zgodnjih najstniških let in samostojne poti v svet torej.

Za konec še zanimivost. Zasedba Srečna mladina je bila za ta projekt brez edinega ustanovnega člana Vlada Mihajlovića skrčena v trio Peter Dekleva, Gašper Gantar in Andrej Zavašnik. Večino besedil, ki v bistvu govorijo celotno zgodbo predstave, je spisal kitarist Dekleva. 

@http://www.youtube.com/watch?v=0kwruhAvlNU@