29.11.2014

Godalni kvartet Tartini, 30 let umetniškega delovanja

Svoj jubilej so ob 30. letnici delovanja člani kvarteta Tartini obeležili s ciklom štirih koncertov v organizaciji matične inštitucije.

Tomaž Gržeta

Godalni kvartet Tartini na vaji s pianistom Lovrom Pogorelićem pred serijo jubilejnih koncertov. (Foto: Godalni kvartet Tartini)
Foto: Godalni kvartet Tartini
Godalni kvartet Tartini:
30. obletnica- jubilejni cikel koncertov
Slovenska filharmonija
12., 15., 18. in 21. 11. 2014

Sezono 1983/84 Slovenske filharmonije je na pobudo njenega takratnega umetniškega vodje Iva Petrića prvič obogatil Godalni kvartet Slovenske filharmonije, ki si je pozneje nadel ime po velikemu piranskemu violinskemu virtuozu. Od takrat se je zasedba delno spremenila: prva violinista Darka Linarića in Črtomirja Šiškoviča je nasledil Miran Kolbl, od začetka kot drugi violinist deluje Romeo Drucker, violist Aleksandar Milošev je nasledil Cvetka Demšarja, violončelist Miloš Mlejnik pa je prav tako član kvarteta od samega začetka.

Svoj jubilej so člani kvarteta Tartini obeležili s ciklom štirih koncertov v organizaciji matične inštitucije. Otvoritveni dogodek je bil 12. novembra v veliki, Kozinovi dvorani Filharmonije, začel pa se je z izvedbo Mozartovega Godalnega kvarteta v d-molu, KV 421, prav tistega, ki so ga igrali na svojem prvem koncertu pred tridesetimi leti v Slovenskem domu v Trstu. Sledil je Beethovnov Godalni kvartet v f-molu, op. 95, ki so ga prvič izvedli pred leti v sklopu cikla, posvečenega izvedbam vseh Mozartovih in Beethovnovih godalnih kvartetov. Izvedbi sta bili muzikalni, tehnično virtuozni, a lahkotni. Pokazali sta globoko razumevanje sloga in sproščeno komunikacijo med člani ansambla. Za izvedbo Klavirskega kvinteta v f-molu Césarja Francka se je članom kvarteta pridružil izvrstni pianist Lovro Pogorelić, dolgoletni kolega in sooblikovalec številnih koncertov kvarteta Tartini. Barvno in razpoloženjsko bogato delo so zaigrali z natančno nadzorovanim afektom, slogovno izrazito in s svobodnim izrazom.

Sledil je koncert 15. novembra v mali, Osterčevi dvorani Filharmonije, ki se je za tovrstni komorni koncert izkazala kot veliko primernejša od velike dvorane, in to tako z vidika akustike kot tudi vzdušja. Slišali smo slogovno žlahtno in očarljivo lahkotno izvedbo Ravelovega Godalnega kvarteta v f-duru, skladbe, ki so jo posneli že za svoj prvi album, izdan leta 1991. Sledil je Hommage à Tartini Ambroža Čopija, ki je nastal po naročilu ravno ob tej obletnici. Izvirno in zares posrečeno delo se ponaša z dobro izbiro materiala (citati iz Tartinijevega opusa), ki ga je Čopi motivično obdelal in iz njega zgradil lastno glasbo, prežeto s humorjem in liričnimi momenti. Pri tem je ohranil značaj izvirnega citata ter ga ovil v lastni glasbeni jezik in mu dodal osebno izpovednost. Koncert je zaključil Smetanov Godalni kvartet št. 1 v e-molu, »Iz mojega življenja«. Avtobiografsko programsko delo se je znašlo na sporedu tudi zaradi simbolike – poleg tridesetletnice izvajalskega ansambla se letos namreč spominjamo tudi 190-letnice Smetanovega rojstva in 160-letnice njegove smrti.

Vsi štirje koncerti jubilejnega cikla so še enkrat potrdili upravičenost slovesa Godalnega kvarteta Tartini kot enega naših najbolj vrhunskih, tudi v tujini prepoznavnih in priljubljenih ansamblov.

Koncert 18. novembra je predstavil nekakšen (nikakor ne klišejski) izbor »železnega repertoarja«. Tartinijevi Sonati a quattro v D-duru je sledil Schnittkejev Godalni kvartet št. 3, ki vsebuje di Lassove, Beethovnove in Šostakovičeve citate, sklep pa je predstavljal Schubertov Godalni kvartet v d-molu, »Smrt in deklica«, D 810. Tako so člani kvarteta potegnili lok od enega zgodnejših del literature za godalni kvartet preko velikega romantičnega mojstra do sodobnosti, ki se še vedno zgleduje po mojstrih iz preteklosti ter njihovo umetniško vizijo predaja prihodnosti.

Zaključni koncert 21. novembra je predstavil dve obsežni deli, ki sta zahtevali okrepitev izvajalskega aparata. Kvartetu se je v izvedbi Dvořakovega Klavirskega kvinteta v A-duru, op. 81 pridružila pianistka Lilan Akrapova, naštetim pa še violinist Emmanuele Baldini v Chaussonovem Koncertu za violino, klavir in godalni kvartet, op. 21. Interpretacija Dvořakovega kvinteta je bila odeta v izjemno nežnost in mehkobo, ki bi jo morda lahko razumeli kot poistovetenje izvajalcev z izrazito »slovanskim elementom« skladateljevega izraza. Temu intimnemu vzdušju je sledila povedna in prijetno barvita interpretacija Chaussonovega cikla. V njem sta se v dialogu s člani kvarteta izkazala izjemno muzikalna in tehnično dovršena solista.

Vsi štirje koncerti jubilejnega cikla so še enkrat potrdili upravičenost slovesa Godalnega kvarteta Tartini kot enega naših najbolj vrhunskih, tudi v tujini prepoznavnih in priljubljenih ansamblov. Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitamo za vse dosedanje uspehe in mu jih želimo še veliko! Glede na pomen in visoko umetniško raven delovanja Godalnega kvarteta Tartini je bilo edino neprijetno presenečenje relativno slaba obiskanost vseh štirih koncertov ...