29.06.2018

Iskanje ritma

Godalni kvartet Corcoras je novomeška zasedba, ki združuje različne glasbenike in glasbene žanre, raznovrstno občinstvo ... Sestavljajo jo tri mlade akademske glasbenice, poleg njih pa po potrebi vzame v roke violino ali violo še Marijan Dović. Z njegovo ustvarjalnostjo je prežet tudi prvi album, Got Rhythm?

Tomaž Gržeta

Got Rhythm?

Godalni kvartet Corcoras

Got Rhythm?

Celinka
2018

Godalni kvartet Corcoras je novomeška zasedba, ki združuje različne glasbenike in glasbene žanre, raznovrstno občinstvo ... Sestavljajo jo tri mlade akademske glasbenice, in sicer violinistki Pija Vidmar in Jera Rot ter violončelistka Ana Arh, poleg njih pa po potrebi vzame v roke violino ali violo še Marijan Dović. Dović je literarni zgodovinar (doktoriral je na ljubljanski Filozofski fakulteti), kolumnist novomeškega mesečnika Park, sodelavec založbe Goga in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, a ga marsikdo pozna tudi kot izvrstnega jazz glasbenika in skladatelja. Nastopal je z Žabjak bendom, Brino, Alenko Godec ter zasnoval mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty. Z njegovo ustvarjalnostjo je prežet tudi prvi album godalnega kvarteta Corcoras, Got Rhythm?, ki je izšel letos pri novomeški založbi Celinka.

Člani zasedbe Corcoras so virtuozi na svojih glasbilih in čuteči umetniki, ki so glasbo različnih slogov posvojili in jo predstavili tehnično dovršeno in, kar je še pomembnejše, živo, občuteno, meseno, temperamentno. Očarljivo. Kot sem že omenil, je album Got Rhythm? zgodba, ki teče in se razvija, slogovna mešanica, ki lahko poteši žejo zelo raznolikih glasbenih okusov.

Glasba, s katero se zasedba predstavi, je razdeljena v tri tematske sklope, ki pa celote ne razkosajo, temveč jo le še bolj smelo povežejo. Gre torej za album, ki se ga posluša od začetka do konca, brez premora, prav škoda si je privoščiti le kako posamično glasbeno točko.

Prvi del sporeda je suita Gorjanske bajke, ki Dovića predstavi kot ustvarjalca z bogato domišljijo in široko glasbeno razgledanostjo. Posegel je po klasični zasedbi (godalnem kvartetu), klasični obliki (programski suiti), neoklasicističnih in jazzovskih harmonskih sredstvih in ritmičnih vzorcih, celoto pa je prežel z lastnim glasbenim izrazom, ki je poln slikovitosti, arhaizmov in liričnih momentov. Stavki suite so karakterne oziroma razpoloženjske miniature, njihovi naslovi (Cvetnik, Graščak, Kresna noč, Jutro na gori, Lov) jasno opisujejo že tako slikovito glasbeno vsebino. Zato ne preseneča, da stavki niso vsi v istem slogu, temveč je Dović za zvočno slikanje vsakega prizora posegel po drugačnih glasbenih sredstvih.

V drugem sklopu so prav tako večinoma Dovićeva dela: Goin' On, Tango, Samba in Jazzinty Minor Swing. Razen teh je sem umeščen še Four for Tango Astorja Piazzolle v kombinaciji argentinskega tanga, ameriškega jazza in klasične evropske glasbe ‒ zmesi, po kateri se je v svojih delih zgledoval Dović. Ob prepoznavnih piazzollovskih motivih v tem delu prepoznamo tudi precej Dovićeve melanholične zasanjanosti in slikovitega pripovedovanja, prisotnega že v Gorjanskih bajkah, ter spretne prijeme na godalih, ki jih v Sambi učinkovito tretira tudi kot brenkala in tolkala.

V zadnjem sklopu prevlada jazz, Dović se povsem umakne Georgeu Gershwinu in njegovim uspešnicam: Amerikancu v Parizu, Uspavanki in I Got Rhythm, ki podčrta vsebino albuma in njegov naslov.

Člani zasedbe Corcoras so virtuozi na svojih glasbilih in čuteči umetniki, ki so glasbo različnih slogov posvojili in jo predstavili tehnično dovršeno in, kar je še pomembnejše, živo, občuteno, meseno, temperamentno. Očarljivo. Kot sem že omenil, je album Got Rhythm? zgodba, ki teče in se razvija, slogovna mešanica, ki lahko poteši žejo zelo raznolikih glasbenih okusov. Poslušalca ovije v vzdušje, ki je igrivo, navihano in hkrati mehko, melanholično, kot nalašč za poletne popoldneve. Prav takšne, kot ga je album ob poslušanju polepšal meni.

Tako kot je brezhibna zvočna vsebina, je enako privlačna tudi vizualna podoba plošče. Edini očitek bi bil, da ni priložene spremne besede; ker gre za mlado zasedbo, bi poslušalcu gotovo prav prišlo več podatkov o članih, ustanovitvi ter delih, ki jih album prinaša. Vseeno pa se je vredno prepustiti glasbi, ki je pravzaprav tako povedna, da besed ne pogrešamo.