27.05.2020

Iz moje poslušalnice: Mario Batelić

Vas zanima, kaj je to namišljeno poslušanje? In kako se to sliši?

SIGIC

Mario Batelić
Foto: Nada Žgank

Mario je za poslušanje svojega izbora namreč podal »navodila za uporabo«: Nekako velja za samoumevno, da svoje najljubše umetnostne artefakte – filme, knjige, skladbe ali kar celotne albume … – použijemo in podoživimo večkrat. Če izvzamem glasbo, sam ne spadam med tovrstne ljubitelje: veliko večino svojih najljubših filmov in knjig sem videl oziroma prebral le enkrat. Z glasbo je kajpak drugače, ker jo tudi spoznavamo prek večkratnega poslušanja; tako tudi sam nekatere albume »poznam na pamet«, ker sem si jih vrtel znova in znova … A obstajajo komadi, ki so mi blazno ljubi, a si jih ne zavrtim pogosto, ali, drugače rečeno, zavrtim si jih v svoji notranjosti, poslušam jih po spominu. Tukaj je moj izbor petih najboljših slovenskih komadov za »namišljeno« poslušanje.

Bratko Bibič & The Madleys - Aus dem Schatzkammer des Unbewussten / po domače Šackamra (Bratko Bibič & The Madleys (of Bridko Bebič), 1995) 

Mario: Najboljši slovenski inštrumentalni komad. Zame ostaja nepresežen izvirnik iz albuma Bratko Bibič & The Madleys (of Bridko Bebič). Ker pa ga je v tej serialki že objavil Vasko Atanasovski, prisluhnimo koncertni različici razširjene zasedbe The Madleys (v kateri je tudi Vasko). Tako kot vedno v živi verziji Šackamre, komad uvede skoraj enominutna vokalna akrobacija, ki je, kot Bratko razloži, v bistvu naslov komada …

 

Marko Brecelj - Radojka (Moje krave molznice: javna dvaja, 1991)

Mario: Presenetljivo, najboljši Brecljev komad ni na legendarnem Cocktailu, kjer najdemo skoraj vse njegove ponarodele pesmi. Radojka nedvomno sodi mednje; na (redkih) Brecljevih koncertih vedno čakam na ta komad, pa čeprav vem, da me bo spet sesul! (Najbrž prav zato.)

 

Kuzle - Vahid (kompilacija Lepo je ..., 1982)

 

Mario: Še preden sem iz hrvaške Istre sredi 80. let prejšnjega stoletja prispel na študij v Ljubljano, sem poznal prva albuma Pankrtov (in ju tudi imel) in se nisem zavedal izjemne raznovrstnosti slovenskega punka in novega vala. Oboje sem (marsikaj kajpak za nazaj) začel spoznavati med študijem, še najbolj prek valov Radia Študent, na katerih sem tudi prvič slišal Vahida. Najboljši slovenski punk komad. Z besedilom, ki še danes zareže: »saj veš, da tja ne smeš«.

 

Uršula Ramoveš - Naivsk tihožitje (Na sunčn dan sm se z beciklam pelu, 2003)

Mario: Ena niti ne tako pogostih (a zame najljubših) osamosvojitev (opolnomočenj, bi dejali teoretiki) kakega slovenskega dialekta oziroma domače, lokalne govorice. Le-ta po albumu Na sunčn dan sm se z beciklam pelu ni bila več rezervirana samo za šale, norčevanje ali (simbolno in dobesedno) drugorazrednost z ozirom na standardni jezik.

 

Miladojka Youneed - Swans Lake (Ghastly Beyond Belief, 1987)

Mario: Če bi v letu 1987, ko je Miladojka Youneed objavila kultni album Ghastly Beyond Belief, imeli današnje možnosti distribucije in promocije (z internetom vred), bi se odpravila na svetovno turnejo, s katere se še vedno ne bi vrnila. Okej, šalo na stran, ampak prepričan sem, da bi ponovna izdaja tegale albuma na mednarodni sceni definitivno povzročila erupcijo navdušenja. (Mimogrede: prvi in doslej edini ponatis na cedejki je iz leta 1995, kar je tudi zadnji ponatis tega albuma.) Namesto razigranih in udarnih »hitičev« za »notranje« poslušanje izbiram sklepni komad, imenitno jazz balado Swans Lake.

Iz uredništva:
Mario Batelić
je glasbeni novinar in publicist, član programskega odbora festivala Jazz Cerkno in nekdanji glavni urednik Odzvena. Na Radiu Študent vodi redno tedensko oddajo Globaluna

Pogovor z Mariom Batelićem o glasbenem novinarstvu: