24.03.2020

Iz moje poslušalnice: Nuška Drašček Rojko

Le redki na slovenski sceni tako spretno krmarijo med klasičnimi in zabavnimi odri, kot to zna Nuška.

SIGIC

Iz moje poslušalnice: Nuška Drašček Rojko

Nuška: Pošiljam svoj seznam... je bilo pa težko izbirati, priznam - in jutri bi bil seznam najbrž čisto drugačen!

Aleksander Mežek – Julija (Menu, 1981)

Nuška: Prekrasno, nežno besedilo s čudovito melodijo...začarana odkar sem jo prvič slišala!

Siddharta – Ledena (Infra, 2015)

Nuška: Nekaj nosi v sebi ta skladba, neko bolečino in ranljivost, ki se - vsaj zame - vrhunsko kombinirata z rock zvokom.

Jaša Lorenčič: Recenzija albuma Infra (Odzven)

Trkaj – Pleš (Rapostol, 2007) 

Nuška: Takoj ti nariše nasmešek na obraz, noge pa takoj lažje stopijo! Pozitiva do konca!

Darja Švajger – Prisluhni mi (Darja Švajger v živo s simfoniki in Big Bandom RTV Slovenija: Moji obrazi, 2008)

Nuška: Meni ena od najlepših - če ne kar najlepša - naša evrovizijska. Tu so se res vsi elementi sestavili - besedilo, glasba in seveda krasni žamet naše Darje...

Magnifico - Tivoli (Charlatan De Balkan, 2016)

Nuška: Od njega bi jih lahko še kar precej naštela, ampak tale mi je še toliko bližje, ker je zmagovalna tudi pri sinu Luki - velikokrat si jo pojeva, v avtu je pa vedno "na tapeti", haha!

Žiga Valetič: Samoironični vrhunci v slovenskem popu, recenzija filma (Odzven)

Iz uredništva:
Nuška Drašček
je vsestranska pevka, ki se je javnosti širše prvič predstavila leta 2004 v Oddaji Bodi idol. Od tedaj je prisotna na vseh slovenskih odrih, ukvarja se s popularno, zabavno, črnsko duhovno glasbo, muzikalom... Po končanem magisteriju iz solopetja pa se njena kariera vzpenja tudi na opernih prizoriščih doma in v tujini. Takole je zmagala na Popevki 2017: