22.06.2020

Iz moje poslušalnice: Svanibor Pettan

Prisluhnite nekaterim glasbenim primerom, ki jih je za nas in za vas izbral svetovno uveljavljeni profesor etnomuzikologije.

SIGIC

Svanibor Pettan
Foto: osebni arhiv

Hubert Pettan - Agnus Dei (Maša, op. 50)

Svanibor: Covid-19 je marsičem spremenil naša življenja v minulih mesecih. Univerzitetna predavanja brez kontakta v živo s študenti, raziskave brez neposrednega stika s terenskimi partnerji, odpovedane konference, virtualni koncerti ... Hkrati smo dobili nenadno priložnost za refleksijo in čas za bolj poglobljeno družinsko življenje. Ob smrti, ki kar naprej prezgodaj trka na mnogokatera vrata po vsem svetu poslušam zadnji stavek Maše op. 50 mojega očeta Huberta Pettana, skladatelja, muzikologa in pedagoga (1912-1989). Posnetek je nastal pred leti na koncertu v ljubljanskem Mestnem muzeju. Odlične pevce je izbrala pianistka Margareta Weiss.

Tone Pavček, Tomaž Grom - Kaj je majhno in kaj veliko (Sonce in sončice po vsem svetu, 2007)

Svanibor: Marca naj bi imel predavanje v sklopu mednarodnega festivalnega dogodka Neposlušno, ki ga je organizator Tomaž Grom zaradi covida-19 žal moral odpovedati. Tega glasbenika sicer poznamo predvsem kot zagovornika in mojstra zvočne improvizacije. Poslušam njegovo zelo posebno, zdi se mi tudi ne dovolj znano zgoščenko Sonce in sončice po vsem svetu, na kateri je poezijo Toneta Pavčka oblekel v glasbene podobe s pridihi Albanije, Danske, Japonske, Makedonije, Romunije in Rusije. Na zgoščenki slišimo tako pevce, ki pojejo v teh šestih – njihovih maternih jezikih, kot tudi večinoma otroke ki pojejo v slovenščini. Vse izvedbe so dostopne na spletnih straneh Zavoda Sploh.

Različni izvajalci oz. projekt Žive naj vsi narodi - Dobrodelna Zdravljica

Svanibor: Aplikativna etnomuzikologija zagovarja nadgradnjo raziskave z intervencijo, ki temelji na etnomuzikoloških znanjih, razumevanjih ter veščinah in si prizadeva za izboljšavo zatečenega stanja. Študent Jure Grahek je v sklopu predmeta Aplikativa etnomuzikologija na Filozofski fakulteti v Ljubljani zasnoval projekt Žive naj vsi narodi in ga realiziral v sodelovanju s Slovensko filantropijo in številnimi imenitnimi gosti. S pomočjo Prešernovih verzov je želel spodbuditi medkulturni dialog in prispevati k ozaveščanju javnosti o otrocih-beguncih na Slovenskem.        

Vruja - sem slovenska deklica (Brez pašaporta, 2013)

Svanibor: Med mojimi nalogami v tem času je tudi pisanje predgovora za knjigo Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes. Soavtorja Suzana Todorović in Marino Kranjac se sklicujeta na raziskavo iz leta 1949, v sklopu katere je glasbo in ples zapisoval Radoslav Hrovatin, in takratna spoznanja dopolnjujeta z rezultati lastnih sodobnih raziskav. Marino Kranjac, sicer vodja glasbene zasedbe Vruja, je Hrovatinovemu zapisu pesmi Sem slovenska deklica vdahnil novo življenje na tematski zgoščenki Brez pašaporta, v kateri zasedba dokumentira medsebojne vplive med v Istri živečimi narodi. Prvi kitici na podlagi različice iz Dekanov sledi druga kitica na podlagi različice dokumentirane v Lanišću.    

Janez Dovč & Boštjan Gombač, Sounds of Slovenia - Bamboo Sessions

Svanibor: Glasba je veliko več, kot le način umetniškega izražanja. Je, med ostalim, tudi močno  komunikacijsko sredstvo, v kar smo se na različne načine prepričali predvsem v času pandemije. Moj zadnji primer izpostavlja polurni glasbeno-komunikacijski dogodek, v katerem odlična glasbenika Janez Dovč in Boštjan Gombač, s katerima na različne načine sodelujem že dolga leta, igrivo, duhovito in glasbeno prepričljivo prestopata žanrske in druge meje.  

 

Iz uredništva:
Svanibor Pettan je redni profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter podpredsednik Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo (ICTM) in predsedujoči Študijske skupine Glasba in manjšine. V lanskem letu je bil gostujoči profesor na Kalifornijski univerzi v Berkeleyu, v času pandemije pa (na daljavo) na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju. Med njegove novejše publikacije sodi trilogija o aplikativni etnomuzikologiji za založbo Oxford University Press, ki jo je souredil z ameriškim kolegom Jeffom Toddom Titonom. Pred meseci sta ob njegovem šestdesetem rojstnem dnevu nastali portret za oddajo Opus Televizije Slovenija in številka Muzikološkega zbornika posvečena njegovemu življenju in delu.
Lahko mu prisluhnete tudi na spodnji povezavi: