27.09.2017

Izid Jazzopisa najavil pestro jazzovsko dogajanje na Koroškem

Prejšnji teden je v mediateki ljubljanske Knjižnice Otona Župančiča v okviru cikla večerov Nova frekvenca potekala predstavitev brezplačnega občasnika Jazzopis. Dogajanje se je odvijalo v duhu promocije 13. Festivala slovenskega jazza, ki bo med 2. in 7. oktobrom potekal na Ravnah na Koroškem.

Dušan Mijanović

Nina Novak in izvod Jazzopisa
Foto: Nika Hölcl Praper

Prejšnji teden je v mediateki ljubljanske Knjižnice Otona Župančiča v okviru cikla večerov Nova frekvenca potekala predstavitev brezplačnega občasnika Jazzopis. Gre za prvo tovrstno publikacijo o slovenskem jazzu. Dogodek so pospremili okrogla miza na temo evolucije slovenskega jazza, otvoritev fotografske razstave Nike Hölcl Praper in Špele Peruš ter koncert Marko Čepak tria. Dogajanje se je odvijalo v duhu promocije 13. Festivala slovenskega jazza, ki bo med 2. in 7. oktobrom potekal na Ravnah na Koroškem.

Na Ravnah neprofitno naravnani kulturni program v okviru Jazza Ravne poteka od leta 2007. Posebnost dogodkov v tem okviru je poudarek na otrocih in vzgoji občinstva. »Po športnem vzoru bi po mojem morala vsaka kulturna institucija imeti zastopane vse generacije. To bi bil zdrav razvoj. Znani smo tudi po tem, da občinstva ne maltretirano. Če bi pred enajstimi leti, ko smo začeli, obiskovalcem servirali tako glasbo, kot jo imamo sedaj, bi imeli na naslednjem koncertu samo še pol dvorane. Počasi navajamo publiko na jazz, v okolju, ki ga ni bilo vajeno,« je povedal Robi Jamnik, eden od očetov institucije Jazz Ravne. Zemljepisna lega Raven, ki se nahajajo na obrobju Slovenije, je lahko privilegij. »Naša največja prednost je, da živimo v zakotnem kraju, kjer še nismo pozabili na pristno gostoljubnost. Glasbenikom pokažemo, da so cenjeni, zato se radi vračajo k nam. Ko ne bomo več imeli denarja, da bi prirejali koncerte na tak način, se tega ne bomo več šli,« je poudaril Jamnik.

V okviru Jazza Ravne poleg Jamnika deluje tudi Franc Kokal. Ljubitelja jazza sta na Ravnah v dobrem desetletju oblikovala Jazz abonma, Festival slovenskega jazza, šolo Jazz Ravne in občasno izdajala jazzovski časopis. Primerjava z gostinstvom se ponuja sama od sebe. »Če imaš gostilno, moraš imeti na meniju vse, od juh do sladice, saj drugače ne preživiš; enako je pri glasbi,« je izjavil Robi Jamnik. Jazzopis, kot se imenuje občasni jazzovski časopis, je pred leti izšel bolj za šalo kot zares, in sicer sprva kot osemstranski ambiciozneje zasnovani programski list, nekaj let zatem pa v obliki zajetnega čtiva, ki je predstavilo nastopajoče v okviru takratnega abonmaja in festivala. »Vedno mora miniti določeno število let, da pozabimo na trpljenje, ki smo ga doživljali pri prejšnji številki. Res je, da smo pri tej številko mnogo manj trpeli kot pri prejšnjih, zato bo mogoče Jazzopis postal letna edicija,« je dejal Jamnik. Zasluga, da je teklo kot po maslu, gre predvsem vsestranski muzikologinji Nini Novak, urednici in hkrati avtorici 64-stranskega Jazzopisa, ustanoviteljici portala Jazzetna ter voditeljici cikla Nova frekvenca, ki konceptualno izpostavlja slovenski jazz. »Robi me je preko mojega dosedanjega dela povabil k sodelovanju. To so moje sanje od otroštva, bila sem zelo navdušena. Hotela sem narediti zaokroženo zgodbo. Na koncu je izpadlo, da je to medgeneracijsko povezovanje in povezava stroke s poslušalci. Bolj ali manj smo vsi delali prostovoljno, saj delamo iz ljubezni do jazza z namenom, da bi v celotni družbi jazz malce popularizirali. Moj cilj je, da jazz pride do ljudi ter da ne bi več prevladovalo mišljenje, da je to težka in nerazumljiva glasba. Zato sem se tudi odločila, da vključim poslušalce, ki nimajo nikjer možnosti povedati, zakaj jim je jazz všeč,« je omenila Novakova in dodala, da bo brezplačnik v nakladi tisoč izvodov vsekakor našel pot do bralcev. Mestna knjižnica Ljubljana je kot eden od partnerjev zaprosila za 200 izvodov in jih distribuirala po svojih enotah. Časopis bo na voljo tudi na jazzovskih dogodkih in seveda na Festivalu slovenskega jazza. 

Jazz Ravne poleg predstavitve že uveljavljenih slovenskih in tujih izvajalcev namenja prostor tudi promociji lokalne jazz ponudbe z vse močnejšo lastno produkcijo. »Jeseni leta 2016 smo Jazz Ravne in KMKC Kompleks dali priložnost mladim džezistom, da z organizacijo jazz jam sessionov dobijo svoje stalno mesto za ustvarjanje na Koroškem. Nekatere ideje, porojene ali izpiljene na teh srečanjih, so na koncu dobile zaokroženo obliko, vredno tega, da se jih posname in ponudi na pričujočem albumu z naslovom Jazzosledci. Pri tem je treba poudariti, da gre za povsem lasten izdelek, saj so bile skladbe posnete v KMKC Kompleksu, snemala pa jih je ekipa, ki je zrasla in se izšolala v tem legendarnem koroškem klubu,« je povedal Franc Kokal. Ravne na Koroškem imajo zaradi železarske industrije že desetletja razvit sistem forma vive. »Ob kipih s forma viv bo vzhajajoča zvezda slovenskega jazza Vid Jamnik, ki že pridno vadi, pokazal, kaj se da skozi glasbo ustvariti na samih forma vivah. V prihodnje pa bomo postavili forma vivo, ki bo dejansko glasbena forma viva,« je Kokal opisal povezavo glasbe z arhitekturo.

V okviru večurnega dogodka so si lahko obiskovalci ogledali utrinke iz preteklih let festivala in abonmaja Jazz Ravne, ki sta jih v objektiv ujeli fotografinji Nika Hölcl Praper in Špela Peruš.

Sledila je okrogla miza o evoluciji slovenskega jazza. »O slovenskem jazzu so napisani članki in posnete oddaje in prispevki, v zbrani obliki pa žal, kot vemo, še nič ni izšlo. Tudi tisti, ki so pisali, recimo Peter Amalietti (Zgodbe o jazzu), je pisal o tujem jazzu. S tem dogodkom orjemo ledino,« je naznanila Novakova, ki je na okrogli mizi gostila starosto slovenskega jazza Andreja Korena, trobentača iz Celja, ter njegovega mlajšega kolega, kontrabasista Ilja Pušnika. Oba bosta nastopila na letošnji ediciji Festivala slovenskega jazza. Koren, ki se je šolal v Amsterdamu in obredel celoten svet ter igral tudi v ansamblu Jožeta Privška, je povedal, da je domači jazz danes na visoki ravni, kar nam lahko zavidajo celo Američani, ki veljajo za začetnike jazza. Zanj je jazz glasba kot govorica, njeno bistvo pa improvizacija. Jazz simbolizira skromnost. Izvedeli smo, da skoraj vse evropske fakultete, kjer se šolajo naši glasbeniki, učijo jazz po ameriškem principu, tako da skoraj ne moremo več govoriti o evropskem jazzu. Pušnik je opozoril, da nimajo zaprtega prostora, kjer bi jazz glasbeniki lahko tedensko muzicirali na jam sessionih. Ima pa Slovenija obilico jazzovskih festivalov (Ljubljana, Celje, Velenje, Cerkno, Ravne na Koroškem, Marezige), ki imajo še veliko možnosti za razvoj. Ilj je izpostavil primer dobre prakse, ki ga najdemo predvsem v Srbiji. Na primer, na jazz festivalu v Nišu pri organizaciji sodeluje do petsto prostovoljcev, kar se pozna na programu in posledično na številu občinstva. Izpostavil je tudi, da se glasbeniki po zaključku šolanja v tujini vračajo nazaj, saj pri nas zaslužijo približno toliko kot v tujini. Toda igrajo v orkestrih in big bandih, največkrat pa učijo, da lahko sploh preživijo. Tu Pušnik vidi problem, saj so se glasbeniki izobraževali zato, da bi postali umetniki, na koncu pa pristanejo pri obrtništvu. Če so glasbeniki prisiljeni poučevati, a za to nimajo prave želje, se to odraža tudi na razvoju mlajše populacije.

Večer se je nadaljeval s koncertom mednarodnega tria Peripheral vision (Marko Čepak – Maki na kitari, Simone Serafini na kontrabasu in Aljoša Jerič na bobnih), ki se mu je pri dveh skladbah pridružil Peter Ugrin, violinist skupine Artbeaters.

V prihodnjih mesecih bo potekalo nadaljevanje cikla Nova frekvenca. 16. oktobra bo na pogovoru gostoval saksofonist Jaka Kopač, ki je študiral na Finskem. Novembra se bo Nina Novak družila z Iztokom Rodežem iz prekmurske zasedbe džeZZva, leto pa se bo sklenilo s trobentačem Igorjem Matkovićem.