29.12.2013

Izkopana mladost

Švedska založba Ne! Records se je specializirala za (re)izdajanje plošč jugoslovanskega punka in novega vala. Med njenimi izdajami se je znašla tudi zasedba Indust-bag s ploščo Zavržena mladost.

Igor Bašin

Zavržena mladost

Indust-bag

Zavržena mladost

Ne! Records
2013
 

Švedska založba Ne! Records se je specializirala za (re)izdajanje plošč jugoslovanskega punka in novega vala. Za projektom stoji nadobudni Habi, član nekdanje mostarske hard core zasedbe Ženevski dekret, ki (si) ni dovolil, da bi šla v pozabo bogata zakladnica neke manj znane, »obrobne« (z)godbe iz neke nekdanje države. Njeni ogenj, iskrenost, mladost, neposrednost in samoniklost so mu vodilo in hkrati obveza. Zavedajoč se, da so bile ob uradnih kompilacijah, velikih in malih ploščah izdane tudi kasete (v majhnih, omejenih nakladah), da se po radijskih ali osebnih arhivih valjajo posnetki koncertov in da še neobjavljene skladbe kar kličejo k objavi, se je spustil v odkopavanje, kompletiranje, restavriranje in arhiviranje. Zvočne dokumente jemlje s trakov, kaset, plošč. Habi navezuje neposredne stike z nekdanjimi izvajalci in v sodelovanju z njimi zbere skupaj bogat zalogaj dokumentov, izrezkov in fotografij, ki jih s spremnimi in predstavitvenimi besedili v pankerski estetiki priloži objavi – gre za celostno izdajo. Medtem ko je posamezna izdaja v prvi vrsti dokument izbranega protagonista, pa je naraščajoča zbirka Ne! Records žlahtni prispevek k demitologizaciji jugoslovanskega punka in novega vala. Še bolj na široko in brez nostalgije odpira in šari po teh analih. Od slovenskih imen so doslej pri Ne! ugledale svoje retro izdaje zasedbe U.B.R., idrijske Kuzle in O! Kult. Po singlu Mladi imajo moč in veliki plošči Mi smo država slednje je prišla na vrsto zasedba Indust-bag z veliko vinilko Zavržena mladost , ki ji bosta kmalu sledili izdaji Grupe 92 in S.O.R.

Metliška zasedba Indust-bag bo drugo leto obhajala petintrideset let obstoja in je edina »prvoborka« zlatega obdobja našega punka in novega vala, ki je ves ta čas ostajala dejavna. Z objavo te retrospektivne izdaje je zapolnila vrzel iz svoje prve faze. Do zdaj je bilo to obdobje ujeto le na kompilaciji Lepo je … iz leta 1982, ki je bila ponatisnjena na antologijskih reizdajah Še pomnite, punkerji? in Novi val 78–84 Za-vedno. Ob že znanih 100dB, Ti si stroj, Naš sosed in Mestna senca nam LP plošča Zavržena mladost prinaša še ostale tedaj posnete komade in njihove različice. Ob skladbi Postopek, ki je bila posneta za časa Lepo je … in se na kompilaciji zaradi prostorske stiske ni znašla, so tu tudi posnetki s prvega snemanja na Radiu Študent maja 1981 (ob hitu 100dB še Notranja napetost in Pismo za drago, ki je srhljivo napovedovalo vojno na Balkanu) ter posnetka koncertov na prvem »slovenskem Novem rocku« leta 1981 in v Tivoliju junija 1982.

Zametki zasedbe Indust-bag segajo v konec sedemdesetih let. Leta 1980 so člani stopili na odre z izbranim imenom, ki so ga sestavili iz inicialk svojih imen in priimkov. Z idrijskima skupinama Kuzle in Šund, z rojaki iz Stekline in Gnilimi dušami iz Ormoža so predstavljali odgovor province na ljubljanski punk. Bili so ost prve generacije post-pankrtskega slovenskega/jugoslovanskega punka, kot zapiše v k plošči priloženem posvetilu skupini Igor Vidmar, ki jih je za časa tistega življenja kot glavni promotor punka na Slovenskem navajal kot najmočnejši bend po reškem Parafu. Za Indust-bag je bil usoden koncert angleške punk skupine Ruts februarja 1980 v Hali Tivoli, od katere se je naš bend nalezel volje po eksperimentu in odklonih od ustaljenih obrazcev. Začetni dogovor članov je bil, da mora biti vsaka skladba drugačna, da ne bi zveneli tako linearno kot Ramones. Težili so k raznolikosti in razgibanosti. Skupino sta definirala dva samonikla elementa. V prvi vrsti sta bila frontmana na kitarah, ritem kitarist Andrej Pečarič in solo kitarist Goran Jarnevič. Prvi frenetičen in trzav, drugi poln trikov in presenetljivih izletov, ki so segli čez meje pankovske zaplankanosti. Različna pristopa k igranju sta se medsebojno dopolnjevala in tvorila homogen jin-jang krog; podobno je veljalo za njuno izmenično dvoglasno petje. Ta nabriti (post)punk so iz ozadja premazale orgle, ki so bile po zaslugi vplivnih očakov iz Buldožerja ob klaviaturah posebej priljubljen instrument med tedanjimi novovalovskimi skupinami.

Skozi navezo preteklih posnetkov in aktualnega ustvarjanja skupine Indust-bag se izkristalizira, da je ta že zelo zgodaj definirala svoj zven, ohranjala njegovo izvirnost, ga gnetla in da še po debelih treh dekadah ostaja zvesta sami sebi.

Posnetek z Novega rocka je na ploščo prenesen s kasete, kar postane očitno v trenutkih, ko »zavije trak«, kar tistim, ki s(m)o rasli s kasetami, si jih presnemavali in posojali, obudi mili spomin na mlada leta, ko smo s svinčnikom navijali trak nazaj v plastično škatlico. Iz zbranega fonogramskega materiala posebej izstopa koncertni posnetek iz leta 1982, ko je skupina nastopila v Tivoliju brez Gorana Jarneviča, ki je takrat služil obvezni vojaški rok v jugoslovanski vojski. Čeprav so se našli nergači, ki so zagovarjali, da benda Indust-bag ni brez Gorana, je Andrej v pisemski navezi z njim ohranil naboj skupine in ponudil numere (Bogovi prekleti, Čimprej od vas, Poraz in Zavržena mladost). V njih je zaslediti tedaj porajajoče se elemente hard cora.

Služenje vojske je kruto ubijalo mladostniško zanesenjaštvo med (punk)rockerji in skupine so bile zapisane kratkemu dahu. Ko se je Goran vrnil iz vojske, so vojaško suknjo morali obleči ostali člani in tja do leta 1984 je bend prisilno miroval. Obenem je padla v vodo možnost objave solo albuma, ki ga je fantom leta 1982 ponudila ZKP RTV Ljubljana. Po odslužitvi narodu je zasedba spet zagnala svoj stroj, a to je že nova zgodba. Pa vendar je vredno poudariti, da bi bilo fino objaviti na vinilu tudi prvi dve kasetni izdaji, V obdobju zločina in V dolini resnic, ki sta izšli za Založbo FV konec osemdesetih let, saj bi ponudili posebno izkušnjo mračnega, darkerskega, psihotičnega postpunka.

Izdajam Ne! Records na velikem vinilu je vedno priložena tudi CD-izdaja, ki je v primeru zasedbe Indust-bag oplemenitena še z neobjavljenim posnetkom skladbe TV s(r)anje iz leta 2000 ter posnetkom z lanskega nastopa na festivalu Pungart. Ta dodatek ima simbolično vrednost, saj se je po dolgih letih fantom pridružil izvorni kitarist Pečarič, s katerim so oživili skladbi Stara gasa in Z glavo ob beton iz leta 1979. V satirično-nostalgični Čak Beri  na koncu priplava na plano še en vplivni atribut v godbi skupine Indust-bag, vonj po Dead Kennedys (in Nazi Punks Fuck Off). Skozi navezo preteklih posnetkov in aktualnega ustvarjanja skupine Indust-bag se izkristalizira, da je ta že zelo zgodaj definirala svoj zven, ohranjala njegovo izvirnost, ga gnetla in da še po debelih treh dekadah ostaja zvesta sami sebi. Hkrati se mi potrjuje pred časom zapisana misel, da bi morala skupina Indust-bag imeti pri nas status, kakršnega imajo na primer Nomads v Skandinaviji, toda ne zaradi svoje kontinuitete, temveč zaradi močnega in prepoznavnega avtorskega pečata.