13.06.2017

Izvirnost in identiteta

Člani ansambla musica cubicularis so se tokrat odločili posebno pozornost posvetiti v ptujski zbirki ohranjenim čembalskim koncertom. Poleg teh so na program uvrstili še dela štirih skladateljev, ki so delovali na dvoru Marije Terezije.

Tomaž Gržeta

Marija Terezija

Po ustvarjalnosti dunajskih skladateljev, ki so s svojimi deli bogatili življenje na dvoru avstrijske cesarice Marije Terezije, so se zgledovali tudi številni manj znani in pogosto slogovno manj drzni skladatelji, ki so delovali vsepovsod po takratnih avstrijskih deželah. Tako na Štajerskem od Gradca do Ptuja najdemo odmeve dvorne umetnosti, predvsem zahvaljujoč zapuščini družine Attems, ki je med drugim prebivala na gradovih Vurberg in Dornava na današnjem slovenskem ozemlju, imela pa je tudi tesne stike z življenjem v Gradcu. Del te zapuščine hrani ptujska knjižnica, zato bogato zbirko instrumentalnih del – večinoma gre za suite in koncerte za čembalo ter skladbe za godala – poznamo pod imenom »ptujska zbirka«. Ta dragocena zakladnica posvetne glasbe nam slika podobo glasbenega življenja na podeželjskih gradovih v drugi polovici 18. stoletja in je pomembna za razumevanje različnih plasti glasbenega življenja po srednji Evropi na prehodu iz baroka v klasicizem. Še ena posebnost ptujske zbirke je, da vsebuje kar enaintrideset koncertov za čembalo in godalni ansambel; koncerti za solistično glasbilo s tipkami so bili namreč pred koncem 18. stoletja še vedno redkost. Razlog za prisotnost tako bogatega repertoarja za čembalo na dornavski graščini je verjetno ta, da so tam posedovali čembalo, na katero je (očitno spretno in pogosto) igrala grofica Crescentia Maria Anna Francesca von Attems.

Vrhunske interpretacije izredno zanimivega in redko slišanega repertoarja, tesno povezanega z našim zgodovinskim in kulturnim prostorom, so bile idealen uvod v simpozij.

Člani ansambla musica cubicularis so se tokrat odločili posebno pozornost posvetiti v ptujski zbirki ohranjenim čembalskim koncertom. Poleg teh so na program uvrstili še dela štirih skladateljev, ki so delovali na dvoru Marije Terezije.

Koncert je odprla ena izmed uvertur na Dunaju delujočega Benečana Antonia Caldare, glavno zanimivost večera pa sta predstavljala koncerta za čembalo in godala Castellija, verjetno jezuita Jožefa Kastelica, ki ga je pot iz rojstnega Šoštanja popeljala v Gradec in na Dunaj. V njegovih koncertih začutimo izjemno energičnost, ki uspešno nadoknadi občasno pomanjkanje domišljije, rahlo neuravnovešenost glasbene forme pa v ozadje potisne izrazita virtuoznost solističnega parta, tokrat čembalskega in violinskega. Kot bi skladatelj celotni koncert zasnoval z enim samim jasnim namenom – razkazati spretnost solista in lepoto njegovega glasbila. Čembalist Tomaž Sevšek in violinist Alessandro Ciccolini sta ta namen vsekakor dosegla, celotni ansambel pa je interpretacijam (verjetno prvim po dobrih dveh stoletjih) vdihnil izjemno pričevalnost in življenjskost. Na sporedu sta v enaki zasedbi godal in čembala zveneli še Sinfonia v c-molu Caldarovega učenca Georga Reutterja in Sinfonia v G-duru enega izmed začetnikov dunajskega klasicizma, Georga Christopha Wagenseila, slišali pa smo tudi čembalski koncert izpod peresa Johanna Georga Zechnerja Johanna Georga Zechnerja, ki je sicer pisal cerkveno glasbo. Vsa dela teh danes manj znanih ustvarjalcev so za današnje izvajalce poseben izziv – njihova zahtevnost leži v glasbenem jeziku, ki nam danes ni tako razumljiv (morda pa tudi ni na tako visoki umetniški ravni) kot Mozartov ali Haydnov, vendar nas nagovarja s svojo pristnostjo in lepoto, zato od izvajalca zahteva hojo po tenki meji med banaliziranjem na eni strani ter okusno, elegantno in povedno interpretacijo na drugi. To pot so člani ansambla musica cubicularis prehodili uspešno in prepričljivo, pri čemur so še posebej zablesteli solistični momenti Tomaža Sevška. Izvrstna godalna zasedba je svojo virtuoznost in še bolj ekspresivnost razkazala v izjemno nežnem, liričnem srednjem stavku Wagenseilove Sinfonije ter v Godalnem kvartetu št. 5 v d-molu cesaričinega najljubšega skladatelja Floriana Leopolda Gassmanna. Ta kvartet je znotraj celote koncertnega dogajanja predstavljal prav poseben umik v drugačno zvočnost: odsotnost briljantne hrustljavosti zvena čembala je poudarila mehkobo godal v dveh stavkih, ki ju z barokom druži le bogata polifona tekstura, medtem ko je njuna globoka izraznost že povsem viharniško obarvana.

Vrhunske interpretacije izredno zanimivega in redko slišanega repertoarja, tesno povezanega z našim zgodovinskim in kulturnim prostorom, so bile idealen uvod v simpozij Marija Terezija (1717–1780): Razsvetljena reformatorka in babica srednje Evrope. Simpozij, ki je sledil v dneh po koncertu, sta ob pomoči Fundacije Viktorija organizirala Zgodovinski inštitut Milka Kosa z ZRC SAZU-ja in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja. Lahko torej rečemo, da je šlo za uspešno združevanje različnih strok, ki nam s skupnimi močmi približujejo našo preteklost v časih, ko bi morala kulturna identiteta veljati za prav posebno bogastvo.