06.11.2018

Kantavtorske kvante: KantFest 2018

Prihajajoči vikend, tj. v petek 9. in v soboto 10. novembra, se bo v Rušah in v Mariboru odvila že 16. edicija festivala KantFest International.

Viktor Škedelj Renčelj

KantFest 2018

Tokrat bo prvi večer ponovno posvečen tekmovalnemu programu z gostjo Svetlano Makarovič, drugi večer pa bosta v klubskem ambientu mariborskega KGB nastopila kultni Bojan Sedmak in legendarni Jani Kovačič, sldnji ob spremljavi Ane Pupedan. Ob tej priliki smo se pogovorili z motorjem prireditve Petrom Andrejem, ki je tudi sam aktiven in priznan kantavtor. 

Lani ste ob "okrogli obletnici" naredili revijalni prerez nekaterih izvajalcev, ki so najbolj zaznamovali zadnjih 15 let festivala. Letos pa nadaljujete s tekmovalnim programom. V kakšni formi je torej KantFest 16 let po ustanovitvi?

Lepo je bilo slišat in videt vse, ki so bili na naši 15-letnici in so del KantFesta in že je malo dišalo po nekem veteranskem združenju ter "Še pomnite tovariši", a hitro smo znali najti nekaj zdrave distance in smo se streznili, ko smo malo pogledali okrog sebe. Še vedno se ubadamo s preživetjem. Prav v teh dnevih je jasno, da smo precej odvisni od lokalnih volitev. Resno. Eni kandidati bi prav radi videli, da nas ni, ker harmonika in pop bolj »vleče«. V tem smislu si ne delamo iluzij in vemo, da taka muzika in žanr lahko preživita samo v sodelovanju in podporo Ministrstva za kulturo.


In v kakšni formi je kantavtorska scena na splošno? S tem mislim tako izvajalce, kot tudi organizatorje? Konec koncev je v zadnjih letih vzniknilo kar nekaj festivalov, katerim je bil verjetno vzor prav KF (Mak - Grobelno, Kantavtorska saboaža - Nova Gorica, Ocvirl - Lanšprež pri Trebnjem, S.O.S - Maribor, nekaj časa tudi KantOut - Tolmin itd.)?

Ne vem, če smo bili komu vzor oziroma ali smo koga navdahnili. Če ja, nam je to v čast in z veseljem smo pomagali ali sodelovali, kolikor je pač kdo od novo prihajajočih čutil potrebo, da nas nagovori. Fantje iz Grobelnega so prišli, prosili za kontakte, povabili nekatere iz »našega hleva«, z  S.O.S. in Jernejem Mažgonom smo skoz v stiku, saj nam je sosed, Trebanjčani so nas povabili letos in sva se z Janijem Kovačičem odzvala (kot nastopajoča, op. a.). S Tolminci smo sodelovali že pred leti, ko je bil še Ivan Volarič - Feo živ. Pri tem niso zanemarljivi tajmingi, kdaj se kateri festival dogaja. Mi smo se zaradi negotove finančne situacije morali iz začetnega aprila 2003 do danes kar precej seliti vse do avgusta, oz. do sedanjega termina v novembru. Vsak festival ima svoj ego in svojo agendo. Tako pri nas, kakor v tujini, kar izkusiš v sodelovanju. Nas je zaenkrat gnalo to programsko povezovanje in sodelovanje z Irci, Danci, Nemci, Poljaki, Avstrijci, Romuni, zadnja leta pa še z državami bivše Juge. Predvsem nam je pomembno, da nastaja pretok avtorjev in festivalskih praks in da še vedno skrbimo za lastno produkcijo slovenske avtorske glasbe, kar se kaže skozi razpis in žirijo uveljavljenih imen, z nagradami, ki izpostavljenim res tudi pomagajo na poti naprej in z arhiviranjem vse festivalske muzike v obliki cd kompilacije.


Kakšen je po tvojih izkušnjah – tako oganizatorja kot tudi aktivnega kantavtorja – odnos nacionalnih in osrednjih medijev (RTV, časopisje) do te srenje, ki je gotovo tudi nekakšna valilnica slovenske avtorske glasbe (in poezije)?

Najprej sem potreboval kar nekaj časa, da sem skapiral, da TV SLO in Radio SLO nista eno in isto. Šalo na stran, a res imata malo skupnih projektov. Festival kantavtorstva KantFest bi lahko bil vzorčen primer takega sodelovanja. Ni drag in ni kompliciran. Imamo res dobro, kaj dobro, izvrstno avtorsko glasbo. Če jo imamo, zakaj je potem ne rolamo čez dan, da bodo čez dan lahko v avtu poslušali Svetlano Makarovič, Janija Kovačiča, Ježka, Xenio, Bojana Sedmaka ... in še mnoge druge? Ne pa samo ponoči, v oddajah zakotnih terminov, ko vsi pošteni ljudje spijo? Na ta način iz teh avtorjev delamo neko eksotično perjad, ki živi v obskurnih terminih. Kdo pa naj skrbi za produkcijo in posprodukcijo in distribucijo priznane avtorske glasbe, če ne javna institucija, ki je temu namenjena? Če bi vsa ta "dobra glasba", ne zgolj kantavtorji, imela letno na voljo pol tega, kar za prepoznavnost in ohranjanje naše identitete investira RTV v cirkus Ema/Eurosong, bi pokala od zdravja in statusa. Vsa čast izjemam, ki se trudijo "od spodaj", a to gre počasi. Bistveni zasuki so možni samo na vrhu. Strah vlada. Strah pred premalo všečki, lajki, pred premalo poslušanostjo in gledanostjo zavlekel se je v onega spodaj in onega zgoraj. Kant-vtorska glasba resda večinoma zahteva malo več pozornosti zaradi svojevrstnega zlitja glasbe in poezije in več uredniškega in šefovskega poguma. Spoštovanje tistim, ki ga imajo in v tej smeri delajo.
 

KF ni le slovenski, temveč tudi mednarodni festival, močno prepoznaven predvsem v regiji nekdanje skupne države. Nam lahko opišeš za kakšne vrste povezovanj gre?

Kot sem že prej omenil nas je to potepanje po prej omenjenih deželah in sodelovanje z organizatorji oborožilo z izkušnjami in samozavestjo, da smo tudi v Beogradu našli zaveznike, sodelavce in prijatelje. Tako so nastali Kantfest Beograd, ki pod vodstvom pesnika in založnika Miodraga Jakšića orje že peto edicijo,  BalKANTfest Sarajevo, ki ga vodi Dino Porović že drugo leto, pravkar pa smo pričeli sodelovanje s Kantfest Makedonija, ki ga vodita Borče Panev in Jovica Ilić. Preprosto je, mi gremo tja, oni pridejo sem. Začeli smo s projektom Kantavtorske Ambasade / KA, te postajajo zatočišče in zagovornice kantavtorjev. V tujini in doma. Temu sta se pred kratkim priključila werkraumtheater iz Graza, ki ga s svojim možem vodi pesnica Rezka Kanzian in Pavlova hiša, ki jo vodi Susi Weitlaner. Letošnja novst so omenjene kantavtorske ambasade, temu se bosta letos prav na dan 16. KF pridružili tudi dve šoli, OŠ Janka Glazerja Ruše in Ruška gimnazija, kjer bomo med učenci in dijaki začeli z vzorčnim primerom predstavitve kantavtorskega ustvarjanja, kako nastaja kantavtorsko besedilo in glasba. In kako to zveni v obliki nastopa v živo. "Šolo" kreativnega pisanja besedil in glasbe bo vodila kanavtorica Katarina Juvančič.


Že pred leti ste prvemu (tekmovalnemu) večeru dodali še t. i. klubski večer dan kasneje. Letos bosta na njem poleg nagrajencev nastopila še Jani Kovačič (z Ano Pupedan) in Bojan Sedmak. Če je prvi gotovo eden od zastavonoš žanra, je drugi širši javnost manj poznan. Nam ga lahko predstaviš?

Klubski večer je nujen, da lahko vidimo, kako kantavtor zveni z bendom, predvsem pa tudi zato, da se nagrajene Kante predstavijo z več svojimi komadi. Bomo videli, kaj bo prinesel tokrat petkov večer z devetimi kantavtoricami oziroma kantavtorji in Svetlano Makarovič in kdo bo zlata, srebrna in bronasta Kanta. Kar se tiče Janija Kovačiča in Pupedancev, vemo, kaj nas čaka. Bojan Sedmak, pesnik in kantavtor pa vedno poskrbi za kakšno subtilno presenečenje. Gre za vsestranskega ustvarjalca, ki se je 2012 reinkarniral s pesniško zbirko Tisto, založbe Litera. Reinkarniral zato, ker so njegove komade do tistega trenutka že igrali, Lauženki iz nahtkastla, Lačni Franz in Zoran Predin, Be radio, Mia Žnidarič in mnogi, ki jih lahko najdete tudi na njegovem LP-ju Z nosilca na nosilec in na cd-ju Mešani na žarkih. In od Tisto dalje je eksplodiral v obliki pisane besede in knjig, saj je vsako leto izdal vsaj eno, če ne več. O kakem kalibru teče beseda, je najbolje, da se prepričate kar v živo, 10. novembra v Klubu KGB Maribor.