15.04.2013

Kje so Laibach?

Na zbirki Zasavski krasen džumbus se nahaja devetnajst zasavskih zasedb, ki predstavljalo raznovrstnost stilov in glasbenih izrazov v regiji preko bolj ali manj znanih ustvarjalcev in skupin.

Primož Vozelj

Zasavski krasen džumbus

Različni izvajalci

Zasavski krasen džumbus

Regionalni center za razvoj Zasavje
2013

Kompilacije, na katerih si prostor delijo različni izvajalci, praviloma temeljijo v eni ali več skupnih točkah, ki vežejo te izvajalce. V primeru antologijskih kompilacij je taka stična točka lahko neko zgodovinsko obdobje, žanr, scena ali, recimo, glasbena založba, po drugi strani pa obstaja predvsem na področju world music cel podžanr kompilacij, ki jih določa neko geografsko področje, naj bo to regija, država ali kar kontinent oziroma del njega. Znotraj domače glasbene scene (na področju popularne glasbe) kompilacije z geografskim predznakom niso redkost. V zadnjih letih so aktualno lokalno dogajanje preostanku države predstavljali Prekmurje noise conspiracy CD-R samplerji in Obalne paštete, če omenim dva, med seboj geografsko najbolj oddaljena predela. Bolj dokumentarne narave pa je denimo zgoščenka Pebi ne strelat! s podnaslovom Celjska scena 1980-2000.

Zasavski krasen džumbus ne sodi ne v skupino aktualnih niti antologijskih izdaj, saj so na tej kompilaciji zbrani tako uveljavljeni izvajalci, ki delujejo že dvajset let, kot tudi nekateri mladi in javnosti povsem neznani. Tudi žanrsko so povsem raznoliki, veže jih zgolj, kot pove že ime, Zasavje. Krasen džumbus sicer ni prva zasavska kompilacija. Pred sedmimi leti je namreč zagorski KUD Knap izdal kompilacijo šestih bendov, z lokalno obarvanim naslovom Kuolm u glavo, ki je po konceptu in načinu nastanka spadala v kategorijo tipičnih kompilacij neuveljavljenih bendov. Na tem področju pri nas že dvanajst let nosijo zastavo vsakoletne zgoščenke z izvajalci, ki se uvrstijo na Klubski maraton Radia Študent. Recept je znan in preprost: izvajalci (načeloma) brez izdanih studijskih posnetkov dobijo priložnost, da posnamejo eno ali dve skladbi, ki nato izidejo na skupni zgoščenki.

Razen očitnega skupnega imenovalca skladb na zgoščenki nič ne povezuje v neko zaokroženo celoto. Kar nekaj izvajalcev s sredinsko (radiu in ušesom prijazno) glasbo bi se zlahka znašlo na kakšni kompilaciji tipa Imamo dobro glasbo, za katero stoji Val 202, spet kakšni drugi pa bi bili primernejši za kompilacijo izvajalcev, katerih osnovni namen ni nabiranje čim večjega števila poslušalcev. Neobičajna je tudi kombinacija znanih in popularnih izvajalcev s popolnimi anonimusi, kar samo po sebi ni slaba ideja, vendar je zaradi pomanjkanja kakršnekoli rdeče niti poslušanje Krasnega džumbusa vendarle precej kaotična izkušnja. Skladbe si po neki birokratsko-administratorski logiki sledijo kar po abecednem redu izvajalcev, pa še to zgolj na ovitku, medtem ko se na sami zgoščenki položaja dveh pesmi ne ujemata s seznamom na ovitku. Skok iz anarho punka zasedbe Datura Trboule je u pizdi, Trboule umira«) na, milo rečeno, zabavljaški rock zasedbe Drinkers (» Trboule so zakon, na mostu je znak prepovedan vstop bedakom« ) prenesejo le redka ušesa, pa čeprav skladbi družijo Trboule v naslovu. Še dodatno pestrost prispeva jezikovna mešanica, kjer standardno slovenščino in angleščino dopolnjujejo lokalni dialekti, pa tudi balkanščina, kot je jezik v svojih pesmih poimenoval reper Five D (Ermin Mujić).

Neobičajna je tudi kombinacija znanih in popularnih izvajalcev s popolnimi anonimusi, kar samo po sebi ni slaba ideja, vendar je zaradi pomanjkanja kakršnekoli rdeče niti, poslušanje Krasnega džumbusa precej kaotična izkušnja. 

Če je v preteklosti tovrstne kompilacije (predvsem tiste z večjim poudarkom na neuveljavljenih izvajalcih) zaznamovala zlasti (ne)namerna lo-fi estetika, tu skoraj vse skladbe v tehnično-produkcijskem smislu zvenijo precej dobro, kar je najbrž posledica tako ambicioznosti določenih izvajalcev kot tudi tega, da so boljši snemalni pogoji danes bolj na dosegu roke; velika večina izvajalcev na kompilaciji je namreč že izdala vsaj en studijski album. Med skladbami na zgoščenki ni praktično nobene novosti, ker gre v večini primerov za skladbe, ki so že bile objavljene na fizičnih ali spletnih izdajah posameznih izvajalcev. Glede na to, da je bila za vstop na Džumbus dovolj že poštna številka iz nabora 1410-1430, se pojavlja vprašanje, zakaj Orlekom, kot najprepoznavnejšemu bendu na kompilaciji družbe ne delata še, recimo, Hiša in Bohem, če že Laibach v naslovu te recenzije vsaj malce diši po sarkazmu.

Medtem ko tovrstni projektni pogostokrat kmalu po izidu utonejo v večno pozabo, Krasnemu džumbusu zaenkrat kaže kar dobro, saj se je že zgodil en promocijski koncert, vrhunec pa sledi s koncertom oziroma že skoraj festivalom med 17. in 18. majem v Zagorju, ko se bo v živo predstavila večina izvajalcev s kompilacije.

Zgoščenke se razen na Regionalnem centru za razvoj v Zagorju ne da dobiti nikjer, tako da je vprašanje, koliko ljudi jo bo dejansko slišalo, posebej izven Zasavja, povsem na mestu. Glede na to, da je zgoščenka brezplačna in je njen glavni namen predstavitvene narave, pogrešam spletno stran, kjer bi jo lahko slišal tudi nekdo, ki mu zgoščenka ni prišla v roke. Ob nadvse praktičnih generičnih spletnih omrežjih tipa Soundcloud in Bandcamp si dandanes res ne morem zamisliti enega samega razloga, zakaj ni poskrbljeno za to.