17.03.2017

Kulturni bazar krepi zavest o pomenu kulturno - umetnostne vzgoje

Kulturni bazar 2017 bo v četrtek, 30. marca devetič potekal v Cankarjevem domu.

Dušan Mijanović

Kulturni bazar 2017

V sredo, 15. marca je v Klubu Lili Novy potekala novinarska konferenca za projekt Kulturni bazar 2017, ki bo v četrtek, 30. marca 2017 že devetič potekal v Cankarjevem domu. Organizatorji dogodka so: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter partnerji: Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor, CMEPIUS in Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO ter izvršnim producentom Cankarjevim domom.

Enodnevna prireditev Kulturni bazar je namenjena strokovnim delavcem z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora, športa …) ter študentom različnih študijskih smeri (poteka kot strokovno usposabljanje), hkrati pa so vrata Cankarjevega doma ves dan, od 9. do 18. ure, odprta tudi širši javnosti – otrokom in mladim ter vsem, ki jih zanimata kultura in kulturno-umetnostna vzgoja.

Program, novosti in vizijo projekta je predstavila Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa CD. "Cankarjev dom je izvršni producent Kulturnega bazarja, vsakoletne prireditve, s katero krepimo zavest o pomenu kulturno umetnostne vzgoje. Bazar je več kot sejem, je strokovno izobraževanje, druženje, izmenjava mnenj, so primeri dobre prakse. Za Cankarjev dom je organizacija in koordinacija velik izziv, saj so od jutra do večera v pogonu vsa prizorišča in vse dvorane," je povedala Barbara Rogelj.

Kulturnega bazarja si skoraj ne moremo predstavljati brez Nataše Bucik, članice programskega odbora Kulturnega bazarja in nacionalne koordinatorice kulturno-umetnostne vzgoje na Ministrstvu za kulturo ter Nade Požar Matijašič, članice programskega odbora Kulturnega bazarja in nacionalna koordinatorica kulturno-umetnostne vzgoje na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. "Poleg bogatega programa, ki poteka v dvoranah, bi opozorila tud na razstavne prostore. Vsa področja in vsi partnerji se trudijo pripraviti čim bolj zanimiv program, ki bo prepričal obiskovalce, tako strokovne delavce kot otroke in mlade. Vodilo pri pripravi celotnega projekta je vzpostavljanje ustvarjalne vzgojno izobraževalne mreže, v kateri vsi skupaj delamo na tem, da bi kreativno popestrili šolski prostor ter bogatili naše vsakdanje življenje in kreativno doživljanje prostega časa," je povedala Nataša Bucik. Nada Požar Matijašič je predstavila osrednjo temo letošnjega bazarja - predavanje Paula Collarda in okroglo mizo o kreativnih partnerstvih. "Tema letošnjega bazarja je kreativnost in kreativno partnerstvo. Kreativno okolje je inovativno, odprto, prožno, s spodbujanjem razvija ključne kompetence,"

Eden od poglavitnih ciljev Kulturnega bazarja je predstaviti zanimive projekte in pobude kulturnih ustanov, ki lahko v sodelovanju z vrtci in šolami učni proces naredijo še bolj zanimiv in privlačen. Pri tem so ključne povezave za ustvarjanje prostora, v katerem se učitelji in ustvarjalci podprejo ter medsebojno navdihnejo. "Ko sem prišla po naključju prvič na bazar, sem se počutila kot otrok, ki prvič pride v živalski vrt, počutila sem se kot Alica v čudežni deželi. Vse je bilo na kupu, vse inštitucije, kot so drama, mestno gledališče, opera, so bile prisotne. Najbolj pomembno je bilo, da so bili vsi odprti in pripravljeni na razgovor in sodelovanje," je svoje izkušnje ob svojem prvem obisku bazarja opisala Lucija Kuntarič, učiteljica na Osnovni šoli Šentjernej.

"Za uspeh kulturne vzgoje je pomembno organizirano sistemsko povezovanje umetnosti in šol, konkretnih izobraževalnih procesov na eni strani in poklicne umetniške prakse oz. vrhunske umetnosti, na drugi strani. V praksi pa to sodelovanje velikokrat živi preko individualnih pobud, ki prihajajo iz šol, ob podpori  nekaterih umetniških organizacij. Umetniki se večinoma znajdemo na šolah na povabilo kulturno osveščenih učiteljev in ravnateljev. To pa vsekakor ni dovolj. Dobrodošla je uvedba neobveznega izbirnega predmeta: umetnost v naše srednje šole, toda kaj ko je bil uveden brez organizacijske in finančne podpore, saj je bil prepuščen na iznajdljivost ravnateljev in učiteljev. Primer dobre prakse najdemo v sosednji Avstriji, kjer obstaja institucija KulturKontakt, ki skrbi za organizacijo neposrednih stikov umetnikov in učiteljev. Kulturni bazar je ena redkih organiziranih prireditev z nacionalnim dosegom pri nas, ki to srečevanje omogoča, omogoča tudi izmenjavo mnenj in izkušenj. Želim si, da se s Kulturnim bazarjem pojavi tudi neka bolj trdna institucija, ki bi temu srečevanju in izmenjevanju dala bolj trajni značaj," je trajni pomen obojestranskega sodelovanja izpostavil skladatelj, lutkovni režiser, izdelovalec instrumentov in pedagog, Peter Kus.

Za konec je vodja projekta Ana Petrovčič predstavila bazar v številkah. Povedala je, da je trenutno na strokovno usposabljanje prijavljenih 960 strokovnih delavcev in nekoliko več kot tisoč otrok in mladih iz šol in vrtcev, ki bodo organizirano obiskali Kulturni bazar. Poleg Cankarjevega doma so letos vrata za organizirane skupine iz šol in vrtcev odprle tudi druge kulturne ustanove iz Ljubljane.

Poleg prireditve projekt Kulturni bazar vključuje tudi spletni Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje, kjer se s ponudbo za otroke in mladino ter za vrtce, osnovne in srednje šole predstavijo kulturne ustanove iz vse Slovenije.

Tiskovna konferenca za Kulturni bazar 2017
Tiskovna konferenca za Kulturni bazar 2017