16.03.2015

Kulturni bazar bo znova zasedel Cankarjev dom

Kulturni bazar je zdaj že tradicionalna prireditev, ki bo 18. marca v Cankarjevem domu.

Tanja Benedik

Bazar je namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter kulturi, hkrati pa si ponudbo lahko ogleda tudi širša javnost – otroci, mladi in vsi, ki jih zanimata kultura in kulturno-umetnostna vzgoja. (Foto: Žiga Koritnik)
Foto: Žiga Koritnik

Kulturni bazar je zdaj že tradicionalna prireditev, ki bo 18. marca v Cankarjevem domu. Dogodek organizirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo skupaj s partnerji Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za zunanje zadeve, CMEPIUS-om in izvršnim producentom Cankarjevim domom pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Na tiskovni konferenci so spregovorili nosilci in partnerji festivala. Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak, je govorila o načrtni in usmerjeni kulturni vzgoji na nacionalni in lokalni ravni ter o pomenu umeščanja umetnosti in kulture na vsa področja naših življenj. Kulturna vzgoja mora biti temeljna pravica vsakega posameznika, in to ne glede na generacijo. Dr. Aleš Ojsteršek, direktor Urada za razvoj izobraževanja z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pozdravlja idejo o povezovanju pedagogov s kulturnimi ustanovami. Poudarja, da mora šola postati inovativen učni prostor, zato potrebuje širšo družbeno podporo – s strani ministrstev in lokalno. Dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, opozarja, da tradicionalni učni pristopi ne delujejo več. Kulturni bazar tako prevzema vlogo pri medkurikularnem pristopu, ki se nanaša na vse dejavnosti v življenju posameznika. O pomenu osveščanja o lokalno pridelani hrani je govorila Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, medtem ko Mojca Gobec, direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje, vidi Kulturni bazar kot izjemno priložnost, da se odpre tematska razprava o hrani in kulturi kot pomembnih dejavnikih pri izboljšanju zdravja prebivalstva. Nataša Adlešič Barba, pooblaščena ministrica, nacionalna koordinatorica za Evropsko leto za razvoj 2015 z Ministrstva za zunanje zadeve, izpostavlja pomen osveščanja otrok in mladih o globalni soodvisnosti, trajnostnem razvoju, skupni odgovornosti in solidarnosti.

Program in novosti letošnjega Kulturnega bazarja sta predstavili mag. Nataša Bucik, nacionalna koordinatorica kulturno-umetnostne vzgoje z Ministrstva za kulturo, in Ana Petrovčič, koordinatorica Kulturnega bazarja. Bazar je namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter kulturi (v obliki strokovnega usposabljanja), hkrati pa si ponudbo lahko ogleda tudi širša javnost – otroci, mladi in vsi, ki jih zanimata kultura in kulturno-umetnostna vzgoja. Za vse obiskovalce je udeležba brezplačna.

Vsa leta dogodek beleži rast števila obiskovalcev; letos je prijavljenih že preko 1000 strokovnih delavcev in 1500 otrok (skupine iz več kot 50 ustanov). V dvoranah bo potekal bogat program, pestro dogajanje pa bo tudi v vseh treh preddverjih, kjer se bo predstavilo skoraj 300 slovenskih kulturnih ustanov (vsa slovenska gledališča, vsi muzeji in galerije, knjižnice, filmske in glasbene ustanove …). Kulturnovzgojno ponudbo bodo prikazala tudi partnerska ministrstva, UNESCO in CMEPIUS.

Prireditev krepi zavest javnosti o pomenu kakovostne kulturne vzgoje za otroke in mladino ter s tem povečuje njeno dostopnost. Prikazuje, kako se kultura povezuje z različnimi področji, kot so okolje, kmetijstvo, zdravstvo, gospodarstvo, tehnologija, turizem, sociala in evropske zadeve. Pozornost usmerja k aktualnim temam v širšem družbenem prostoru. Letos v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravje ter kulturnimi ustanovami v sklopu (Pre)hrana in kultura predstavlja, kako lahko s kulturo in kulturno dediščino prispevamo k osveščanju otrok, mladostnikov ter najširše javnosti o kakovostni lokalni hrani in zdravem načinu prehranjevanja. Poseben sklop je namenjen UNESCO-vemu mednarodnemu letu svetlobe 2015, interdisciplinarnemu izobraževalnemu projektu, v katerem z Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) sodeluje več kot 100 partnerjev. To je globalna pobuda, ki želi državljanom sveta predstaviti pomen svetlobe in optičnih tehnologij v našem življenju, za našo prihodnost in za razvoj družbe ter seveda njeno vlogo na najrazličnejših področjih, od energetike do komunikacij, medicine in kulture. V sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve predstavlja, kako s kulturno-umetnostno vzgojo otrokom in mladim približati Evropsko leto za razvoj 2015, projekt, ki poteka v vseh državah članicah Evropske unije ter katerega cilj je okrepiti prepoznavnost in širši javnosti predstaviti pomen mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Projekt Kulturnega bazarja vključuje tudi Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje, kjer se s svojo ponudbo za otroke, mladino ter vrtce, osnovne in srednje šole predstavijo kulturne ustanove iz vse Slovenije. Od lani katalog pripravljajo v elektronski obliki, saj je v tej obliki primernejši in dostopnejši. Katalog je objavljen na www.kulturnibazar.si, spletni strani, ki je zaživela kot pomembna informacijska točka za strokovne delavce v vrtcih in šolah pri načrtovanju kulturnovzgojnih dejavnosti.

Skladno s cilji Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 (NPK) na področju kulturno-umetnostne vzgoje je letos poseben poudarek namenjen spodbujanju razvoja nacionalne mreže kulturno-umetnostne vzgoje, to je vzpostavitvi sistema, ki bo omogočal načrtno, dostopno in kakovostno kulturno-umetnostno vzgojo tako raznovrstnim ciljnim skupinam kot tudi širši družbi. V številnih vzgojno-izobraževalnih zavodih imajo že vzpostavljene time, ki skrbijo za kulturno-umetnostno vzgojo, na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in Ministrstvu za kulturo (MK) pa že nekaj let ugotavljajo, da bi bili pri tem lahko še učinkovitejši, če bi imeli vzpostavljeno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje. Vzpostavitev takih mrež je eden od ciljev NPK 2014–2017, in sicer kot skupni medresorski cilj. Številni vzgojno-izobraževalni zavodi so že prepoznali možnosti partnerskega povezovanja in so imenovali svoje koordinatorje kulturno-umetnostne vzgoje. Povezovanje namreč močno pomaga pri izboljšanju pogojev za izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje ter omogoča boljšo dostopnost z različnih vidikov, tako vsebinskega in geografskega kot finančnega.

Koordinatorje kulturno-umetnostne vzgoje so imenovale tudi vse kulturne ustanove, ki sodelujejo pri projektu Kulturnega bazarja. V mreže se povezujejo po področjih kulture, vsi pa se povezujejo v Koordinacijskem odboru Kulturnega bazarja. Tudi to že prispeva k boljšemu sodelovanju in informiranju. V nacionalni mreži kulturno-umetnostne vzgoje so ključnega pomena tudi lokalne skupnosti, zato so leta 2014 pozvali vse lokalne skupnosti v Sloveniji k imenovanju svojih koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje. Sprememba Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) je leta 2013 lokalne skupnosti zavezala k temu, da sprejmejo svoje lokalne programe za kulturo (14. člen ZUJIK). Med cilji NPK na področju kulturno-umetnostne vzgoje je ena od nalog tudi spodbujanje lokalnih skupnosti k načrtnejšemu programu kulturno-umetnostne vzgoje. Na regionalnih posvetih kulturno-umetnostne vzgoje, ki jih pripravljajo MIZŠ, MK in Zavod RS za šolstvo, predstavljajo in širijo informacije o primerih dobrih praks med lokalnimi skupnostmi (tiste, ki kulturno-umetnostni vzgoji namenjajo večjo pozornost, spodbujajo povezovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov in kulturnih ustanov); nekatere izmed njih bodo predstavili na letošnjem bazarju, saj bi radi na ta način privabili k sodelovanju še druge lokalne skupnosti.

Imenovani koordinatorji kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih od septembra 2014 prejemajo obvestila o novostih na tem področju. Poseben poudarek je na kulturnih vsebinah, ki so za strokovne delavce in/ali otroke in mlade dostopne brezplačno.