02.02.2016

MENT 2016: Uvod

Začenja se druga edicija showcase festivala MENT, ki bo med 3. in 5. februarjem na različne konce v Ljubljani pripeljal 52 nastopajočih zasedb in ustvarjalcev ter ustvarjalk iz različnih držav ter številne glasbene strokovnjake, ki bodo na konferenčnem delu razgrinjali pereča vprašanja glasbene industrije.

Luka Zagoričnik

MENT postaja vse bolj pomemben showcase festival v regiji.

Začenja se druga edicija showcase festivala MENT, ki bo med 3. in 5. februarjem na različne konce v Ljubljani pripeljal 52 nastopajočih zasedb in ustvarjalcev ter ustvarjalk iz različnih držav ter številne glasbene strokovnjake, ki bodo na konferenčnem delu razgrinjali pereča vprašanja glasbene industrije.

Programski fokus letošnjega MENT-a in izdatni poudarek na domačih zasedbah (letos jih bo nastopilo kar dvajset) sta po eni strani nadaljevanje osnovne zasnove prvega festivala, po drugi pa nadgradnja, ki sledi razmeram, kot so se vzpostavile ne le na showcase festivalih po Evropi in svetu, temveč tudi mimo njih, na festivalskih, koncertnih, promotorskih, založniških in v klubskih sredinah. O letošnjih programskih smernicah je eden od vodij MENT-a, Matjaž Manček, povedal naslednje: »Druga edicija MENT-a nadaljuje tam, kjer se je končala lanskoletna. Gre za kontinuiteto ideje, koncepta lanskega leta – glasbeni festival malo drugačne vrste, mogoče malce bolj kompleksen, ki predstavlja kombinacijo dvainpetdesetih mlajših, bolj ali manj uveljavljenih izvajalcev. Regijsko se osredotočamo na domačo sceno, potem, če gremo po koncertnih krogih naokoli, pa na ex Yu prizorišče; poudarjeno nas zanima tudi vsa scena od Balkana do Baltika, od tu do Estonije, Litve in Latvije in seveda vse vmes. Ampak poudarek je na scenah, ki jih še ne poznamo. Kar se programa tiče, je primerljiv z lanskoletnim tako po številu kot po profilu izvajalcev. Letos imamo nekaj sklopov, ki so še bolj poudarjeni in vsebinsko povezani s temami na konferenci. Tukaj imamo zastopnike beloruske scene, kar je zelo zanimivo. Imamo zopet močno zastopstvo baltske scene, kot poseben paket pa imamo noč založbe Ghostly International, ki je edini neevropski glasbeni paket oziroma vsebina. In še marsikaj ...« Kritični glas o showcase festivalih in tej sceni večkrat leti na njeno zaprtost, ujetost v lastni krog, brez večjega vpliva izven že vzpostavljenih showcase krogov, kar posledično vodi k pretiranemu prikazovanju generičnih tokov v aktualni glasbi. MENT se temu izogiba s premišljenim programskim izborom nastopajočih ter izpušča programske smernice, ki jih narekujejo večji tovrstni festivali, agencije in Music Export Offices določenih držav.

Gostujoče zasedbe domači sceni ponujajo dovolj dober vpogled v aktualne glasbene trende in izvajalske prakse, ki krožijo po Evropi in širše, glasbena stroka – od agentov, promotorjev, založnikov in novinarjev do festivalskih programskih vodij in nenazadnje ustvarjalcev samih – pa odstira aktualne mehanizme in smernice, ki jih scena z refleksijo lahko prilagaja domačim modelom ter hkrati razvija strategije za prodor v mednarodno sfero. O dvojni vlogi MENT-a njegov programski sovodja Andraž Kajzer pove: »Točk je seveda več. Ena je definitivno prostor. Različni prostori so različno razviti. Vemo, da je zahodni svet bolj glasbeno razvit, oziroma predvsem v profesionalnem smislu, kar pomeni, da se izvajalci od tam lažje prebijejo, imajo močnejše vezi. Tam obstaja infrastruktura, ki jim lažje pomaga pri prebijanju naprej. Torej je definitivno zanimivo razvijati drugo okolico in ponujati glasbo iz nekih drugih okolij in jim pomagati, da prodrejo dlje, presežejo neke meje. Druga točka je predvsem spreminjanje mentalitete izvajalca. Če se profesionaliziraš v tem smislu, da poskušaš svojo glasbo predstaviti več ljudem ter s pomočjo drugih priti dlje, da imaš koncerte v tujini in tako dalje, se povezuješ z drugimi, tujimi akterji, to ne pomeni, da si se prodal ali da se sedaj ukvarjaš samo z denarjem, ampak je to samo en del razvoja tvoje glasbene kariere

Na showcase festivalu se bodo predstavili tudi slovenski akterji: Werefox, Čao Portorož, Jardier, Kar Češ Brass Band, Karmakoma, Noctiferia, Bowrain, Belo smetje, Danijel Vezoja, It's Everyone Else, Jimmy Barka Experience, Nina Bulatovix, Prismojeni profesorji bluesa, Your Gay Thoughts, Bags, Šuljo, The Canyon Observer, Lifecutter, Nova deViator in DJ Peglasus & Freeverse.

Za domačo sceno je torej pomembno, kaj showcase ustvari lokalno in na področju mreženja, ko tvori nove povezave na klubski in festivalski sceni. Z MENT-om se namreč Slovenija s svojim skrajno majhnim glasbenim trgom vpenja v evropsko glasbeno industrijo in širše. S svojim pristopom in strategijo razbija monotono in duhamorno zaprtost in majhnost domače scene, ujete v lastne meje in meje svojega krhkega glasbenega trga. MENT se v poplavi podobnih festivalov po svetu poskuša s posebnim programom profilirati kot osrednji tovrstni festival v vzhodni in srednji Evropi ter se s tem integrirati v mednarodne mreže. To mu je z uspešno prvo edicijo ter redno prisotnostjo na mednarodni mreži showcase festivalov v zadnjem letu že uspelo, zato je njegov fokus na to področje Balkana (v ta namen je bil letos zasnovan programski sklop mreženja Kafana Skopje–Ljubljana) in področje Baltika izrazito racionalen in logičen korak. Nenazadnje tega narekuje specifična geografska pozicija ter zasičenost zahodnega trga. Manček pravi: »Moram reči, da je opazen rezultat v smislu razvoja povezav na tem centralno-vzhodnem evropskem prizorišču, da se krepijo iniciative in aktivnosti povezovanja med akterji. Tu govorimo o Tallin Music Weeku iz Estonije, o poljskih kolegih in partnerjih, o Waves Bratislave in dunajski izdaji Waves festivala. Vsi se srečujemo na podobnih dogodkih večjega formata v zahodnih državah. Govorimo o holandskem Eurosonicu, o hamburškem Reeperbahnu ter opažamo, da je dosti težje priti do ustrezne izpostavitve v teh kontekstih, ki so zelo namnoženi, in da je bolj smiselno krepiti medsebojno informiranost, povezanost in sodelovanje.« Nato doda, da je na MENT »velik odziv tudi regijsko, če govorimo o ex Yu prostoru. MENT se dojema, in to se letos kaže v še večji meri kot lani, kot centralo točko povezovanja v regijski sferi. Prihajajo mediji in predstavniki glasbene scene od Srbije do Hrvaške, ki poskušajo vzpostaviti podoben dogodek. Ampak glede na to, da se ta nikjer drugje do sedaj še ni prijel, vsi ti jemljejo MENT za svojega.« Čeprav se nekateri zmrdujejo, češ da so tovrstni festivali zgolj šopirjenje industrije in sami sebi namen, je njihova vloga v sodobni glasbeni industriji v zadnjih letih ključna. In čeprav je Slovenija v njej tako rekoč na periferiji, so organizatorji ambiciozni. In prav je tako. MENT ima atraktiven program, povezuje različne domače subjekte, ponuja primerjalni kontekst domače in tuje produkcije (v ta namen ima, denimo, sklop Poslušalnic, kjer tuji in domači strokovnjaki vrednotijo in poslušajo dela prijavljenih glasbenikov).

MENT posreduje znanja vrhunskih strokovnjakov iz industrije, od založništva, promotorstva, agencij, novinarstva in producentskega posla ter številne druge. Konferenca bo potekala v prostorih Kina Šiška in M Hotela. Andraž Kajzer o zasnovi konference pove: »Glede na to, da je MENT še mlad festival in da čutimo, da je tudi naša okolica še dosti mlada, vsaj tista, ki se ukvarja z glasbo, poskušamo nekako napraviti tako, da so teme primerne tako za malo bolj izobražene profesionalce, ki so že dalj časa v biznisu, kot tudi za čiste novince, za bende, ki bi radi naredili prve korake ali pa svojo glasbo ponesli malo dlje. Tako da tukaj nekako komponiramo, kaj je smiselno za oba pola. Na konferenci se ukvarjamo tako z mladimi talenti v narekovaju, kar pomeni, da preverjamo, kakšne so možnosti za mlajše izvajalce na večjih festivalih, kako delujejo neodvisne založbe ipd. Po drugi strani pa predstavljamo tudi širše zgodbe, letos recimo Glastonbury festival. Tako se nam bo predstavil Martin Elbourne in delil svojo izkušnjo s tem legendarnim festivalom. Pa na primer Helen Sildna, ki bo predstavila zgodbo Tallin Music Weeka. Ta se je začel precej podobno kot MENT in danes velja za enega od priznanih festivalov, ki je močno pomagal izvajalcem iz Talina in širše, torej predvsem iz celotne baltske regije. Kot omenjeno, je tukaj Jeff Owens iz založbe Ghostly International, ki je zelo renomirana elektronska založba, ena močnejših med neodvisnimi. Po drugi strani dajemo poudarek na digitalni svet, ki je danes seveda v glasbi nepogrešljiv

Res je, da številnih modelov ne moremo prenesti v naš prostor, a nekaj jih vendarle lahko. In ob tem moramo razvijati nove, tako v širši glasbeni krajini kot doma. Zato je nujno, da MENT nehamo obravnavati kot festival Kina Šiška in partnerjev. Videti ga moramo kot dobrodošlo širšo iniciativo, v katero naj se domača glasbena scena vpne v vsej svoji širini, brez običajne delitve na alter in sredino, delitve, ki je sodobni glasbeni trg že dolgo ne podpira več; ravno nasprotno. Prva je pogon druge in obratno, modeli vstopanja na glasbeni trg pa so si spričo novih tehnologij in strategij vedno bližji in bolj podobni. Zaradi specifične urbane majhnosti Ljubljane ima MENT pravzaprav prednost pred drugimi festivali, saj ponuja bolj zgoščeno in povezujočo infrastrukturo, ki javno ustanovo brati s klubsko sceno. To je vsekakor model, ki bi mu veljalo pri nas nameniti več pozornosti, ne na ravni parazitstva, temveč na ravni sinergije. Letos poleg Kina Šiške in M Hotela v infrastrukturni zasnovi sodelujejo še Gala Hala, Channel 0, Klub Gromka, Menza pri koritu, Kino Dvor, Kavarna SEM in Stara Elektrarna. »MENT se je v tem kratkem času dovolj dobro usedel v lokalno sceno. Pričakovali smo skepso. Nekaj je je bilo, vendar po realiziranem dogodku precej manj kot pred njim. Razumljivo. Mislim pa, da smo prepričali marsikatere skeptike. Letos je zato lažje vse skupaj skomunicirati, lažje pojasniti, za kaj sploh gre, kakšna je ideja. Torej, da ne gre za razkazovanje t. i. glasbenega posla, industrije, temveč za ozaveščanje o pomembnosti glasbene profesionalizacije za potrebe samih glasbenikov in glasbenih skupin. To je ideja MENT-a, ki jo skušamo širiti v lokalnem prostoru,« pravi Manček. Hkrati pa domači sceni številni tuji udeleženci in delegati odstirajo različne mehanizme in pristope kulturne politike in njen odnos do popularne glasbe ter njenih raznolikih manifestacij v raznovrstnih okoljih. Vse to se tako na državni kot na lokalni ravni, ko gre za podporo in mehanizme sofinanciranja, razlikuje od države do države. Od tujcev se lahko veliko nauči tako scena sama, predvsem pa državni in lokalni oblastniki, katerih prisotnost bi morala biti nujna.

Več o koncertih in dogodkih na MENT-u najdete TUKAJ, več o konferenčnem programu, pogovorih in delavnicah pa TUKAJ