06.11.2015

Nenad Firšt in njegove Poti

Nenad Firšt je uveljavljeno skladateljsko ime. Njegova dela zvenijo na festivalih doma in v tujini. Dejstvo, da imamo opraviti z mednarodno izobraženim komponistom, dodatno poveča zaupanje v njegovo glasbo.

Lev Fišer

Poti

Nenad Firšt

Poti

DSS
2015

Nenad Firšt je uveljavljeno skladateljsko ime. Njegova dela zvenijo na festivalih doma in v tujini. Dejstvo, da imamo opraviti z mednarodno izobraženim komponistom, dodatno poveča zaupanje v njegovo glasbo.

Zgoščenko Poti sestavlja petero orkestralnih skladb. Vse razen Koncerta za flavto in orkester izhajajo iz počela glasbenega programa. Dela Čarobna gora, Monotipije in Lovci sanj so, denimo, nastala na podlagi izročila likovne in književne umetnosti, medtem ko so Poti tudi brez tega sugestivne onkraj tonskega sveta. Ker zvočna govorica pričujočih kompozicij sporoča tisto, česar besede ne morejo, lahko govorimo o pristni obliki programske glasbe, o količini, ki prerašča literarne in likovne stvaritve ter nenazadnje človekovo pojmovno zavest nasploh.

Programski nazori se s pristopi Firštovega komponiranja lepo spojijo. Eden izmed njegovih adutov je ustvarjanje skrivnostnega ozračja, ki kljub izredno nizko ležečim tonom, zasanjanim akordom in na trenutke malce pastoralni melodiki nikoli ne podleže banalnosti. Zdi se, da se umetnik svoje veščine dobro zaveda, saj jo pogosto uporablja. Spričo tega si vrhunce odbranih skladb praviloma zapomnimo po edinstvenem vzdušju in šele nato po melodični ali harmonski izvirnosti.

Upravljanje z glasbenim gradivom je vseskozi zelo suvereno. S posebno prepričljivostjo se odlikujejo enovite in goste motivične mreže, denimo v Koncertu za flavto, v katerem je mogoče splet materiala razstaviti na zgolj peščico premišljeno odbranih ritmično-melodičnih gradnikov.

Kompozicije se ogibajo jasnim tonalnim opredelitvam, toda vendarle bi storili napako, če bi jih brez pridržkov šteli za atonalne. Firštova govorica nenehno niha med zvočnim razsrediščenjem na eni strani in odlomki, ki jasno namigujejo na harmonsko-funkcijske usmeritve, na drugi. Intervala kvarte in kvinte frazam nikakor nista tuja, prav tako ne kakšno terčno razmerje med sozvenečimi glasovi, predvsem med pedalnim tonom in instrumentom, ki podaja napev. Skladbe, ki jih zajema pričujoča zgoščenka, gradijo predvsem na zvočnosti. Skrb za abstraktno zvočno podobo skladb je seveda nujna, vendar s seboj prinaša komunikacijske ovire, in to zlasti takrat, ko nas odvrne od mnogih drugih ustvarjalnih pristopov.

Upravljanje z glasbenim gradivom je vseskozi zelo suvereno. S posebno prepričljivostjo se odlikujejo enovite in goste motivične mreže, denimo v Koncertu za flavto, v katerem je mogoče splet materiala razstaviti na zgolj peščico premišljeno odbranih ritmično-melodičnih gradnikov.

Bogat zven Firštove glasbe je v svetu glasbene umetnosti vzvišen pojav. Drugih kotičkov umetnikovega sveta, ki se skrivajo onkraj zvena, nam tokrat ni bilo dano spoznati. Bralec bo bržkone pripomnil, da bi v ta namen veljalo poslušati skladateljevo komorno glasbo. Nasvet je nedvomno na mestu, toda pomislimo le, koliko bi orkestralna glasba pridobila, če bi črpala še iz ostalih vrelcev bogatega kanona glasbe našega sveta, denimo iz bolj radikalnih kompozicijskih tehnik s sredine dvajsetega stoletja.

Poglobljen vpogled v umetniško osebnost Nenada Firšta so poleg njegovega vsega občudovanja vrednega vložka omogočili tudi kvalitetni poustvarjalci. Simfonični orkester RTV Slovenija so vodili Marko Letonja, David de Villiers, Tomislav Fačini, Evan Christ in Ivan Repušić. Kot solista sta se podpisala izvrstna Benjamin Ziervogel (violina) in Matej Zupan (flavta).