23.10.2019

Nov ambiciozni operni projekt Zavoda Novo mesto

Organizatorji novo premiero napovedujejo za 18. februar 2020 v KC Janeza Trdine.

Tanja Benedik

Iz tiskovne konference novega opernega projekta Julija.
Foto: Tanja Benedik

Na novinarski konferenci so projekt predstavili skladatelj Aleš Makovac, izvršni producent Bojan Bencik, avtor libreta Igor Grdina, v.d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores, umetniška voditeljica solistov Irena Yebuah Tiran in režiser Rocc (Rok Rappl).

Zavod Novo mesto ob 25-letnici delovanja KC Janeza Trdine in 100-letnici novomeške pomladi začenja z lastno produkcijo. V vseh teh letih je Kulturni center obiskalo okrog 1.300.000 obiskovalcev, letno to pomeni 250 dogodkov, 20.000 obiskovalcev v okviru kulturno-umetnostne vzgoje in 60.000 obiskovalcev ostalih programov. Kulturni program je bogat in raznolik. 

Avtor libreta Igor Grdina je že sodeloval pri izvedbah operet (Kozinova Majda, operete Viktorja Parme); tokrat se je na željo skladatelja pridružil ekipi z novomeško temo. Izpostavil je dejstvo, da je najslabše gledališče tisto, ki je prazno, zato je zelo pomembno, da skladatelj piše tako glasbo, ki si jo poslušalci lahko zažvižgajo. Tema opere je Julija Primic, ki je umrla v graščini Neuhof blizu KC Janeza Trdine. To je začetna intriga, samo življenje Julije pa ni bilo posebej dramatično in o njej ne bi vedeli ničesar, če je ne bi ovekovečil France Prešeren. Opera o Francetu Prešernu že obstaja, Slovo od mladosti je namreč napisal skladatelj Danilo Švara na libreto Ljube Prenner. Tokratni pristop je drugačen. Zgodbo uokvirjata prolog in epilog, ki se dogajata v Novem mestu ob koncu Julijinega življenja, tri dejanja pa so retrospektiva, pri čemer poteka Prešernova zgodba skozi Julijine oči, se pravi, da izvemo to, kar je Julija lahko vedela o Prešernu. Prikazane so tudi tri Prešernove ljubezni: Marija Kljun, Julija Primic in Ana Jelovšek. Libretist je želel prikazati takratno življenje v formi velike opere, zato nas februarja čaka predstava z baletom, ansamblom in vlogami, ki ima vsaka solistično arijo. Z resničnostjo zgodba nima veliko skupnega. 

Izvedba opere bo zahtevna. Režiser Rocc v Novem mestu tokrat ustvarja že tretjič. Delo je začel z raziskovanjem pokopališča, ruševin Primčeve graščine in zelo podpira razvoj opere, ki se je s prizadevanji v Novem mestu decentralizira. Opera je večna, preživela je 400 let in jih zagotovo dočaka še 400. Nova opera ima, tako kot vsaka opera, svoje občinstvo: Julija je projekt, ki je nastal kot inspiracija, kot umetnost pa ponuja to, česar znanost ne zna pojasniti z zgodovinskimi dejstvi. V ospredju je vprašanje, kako je Julija gledala na Prešerna oziroma z besedami Rocca, kako se počutijo muze. Ta tema je aktualna še danes, saj gre za arhetipski odnos in ga že stoletja srečujemo pri vseh velikih umetnikih. Pri Juliji gre za dekliški pogled; opera je že v svojih začetkih nosila naslove ženskih junakinj. Za Novo mesto torej ni lepšega kot tema novomeške Julije, zgodba, ki se zgodi v nekaj urah, ko se Julija spominja dela svojega življenja od srečanja s Prešernom do poroke in odhoda iz Ljubljane, konča pa se z njeno smrtjo. Rocc je povedal, da je trenutek, ko je vstopil v nastajanje opere, najboljši, saj je za režiserja največji luksuz, ko postane del ekipe od vsega začetka in sodeluje v celotnem procesu.

Irena Yebuah Tiran je ena od gonilnih sil opere v Novem mestu. K projektu je povabila stare znance, izvrstne pevce soliste, s katerimi že dolgo sodelujejo in so navajeni dela, ki je naporno in včasih zahteva precej prilagajanja. Poleg tega bo laični zbor nadomestil vokalni ansambel. Zborovske dele bodo odpeli mladi profesionalni pevci, ki potrebujejo pevske in odrske izkušnje in so na začetku svoje poti. Dobili bodo tudi priložnost v manjših solističnih vlogah. Od znanih imen so sodelovanje že potrdili Klemen Torkar, Gregor Ravnik, Barbara in Gaja Sorč, z ostalimi dogovori še tečejo. Mlade upe so med drugim iskali tudi na pevskem tekmovanju, ki poteka v okviru festivala Sem glasba, sem mesto.

Bojan Bencik je pri uprizoritvah oper v Novem mestu od začetka. Tokratna uprizoritev je prva lastna produkcija Zavoda Novo mesto. Do 18. februarja ekipo čaka še veliko dela, seveda pa tudi zbiranja sredstev. Tri predstave so že razprodane za šole.

Simbol predstave je vrtnica v ledu. Julija je namreč za Prešerna večna, a nedosegljiva. Pripravljenih je že nekaj produktov za promocijo, od plakatov in knjižnih kazal do čokoladic in posebnih koktajlov, ki so v stalni ponudbi lokala, ki deluje v Kulturnem centru.