06.02.2018

Novi glasbeni horizonti #3: Niko Houška

Gost naslednjih Novih glasbenih horizontov bo glasbeni manager in lastnik glasbene agencije im.puls Niko Houška. Srečanje z njim bo v torek, 13. februarja, ob 18h, v Kogojevi dvorani DSS

SIGIC

Niko Houška
Foto: osebni arhiv

Serija glasbenih posvetov Novi glasbeni horizonti je namenjena odpiranju posameznikovih obzorij, spoznavanju neprecenljivih profesionalnih glasbenih izkušenj uveljavljenih kolegov, usvajanju trikov, ki jih glasbenik potrebuje za svoj preboj, nabiranju kontaktov in ne nazadnje tudi izmenjevanju mnenj in primerov dobrih praks, ki širijo horizonte glasbenikov in jim omogočajo, da izoblikujejo zemljevid svojih ciljev za prihodnost.

Serija poteka v obliki srečevanj, kjer se skozi moderiran pogovor udeležencem predstavi uveljavljeni slovenski akter s področja resne glasbe. Pogovor je zastavljen na način posredovanja lastnih umetniških izkušenj in dosežkov ter koristnih nasvetov, sledi pa odprta debata z udeleženci, ki postavljajo svoja vprašanja in lastne poglede. Slednje je namreč prvi pogoj za širjenje horizontov. Radovednost in postavljanje pravih vprašanj. 

Novi glasbeni horizonti #3: torek, 13. februar 2017, ob 18. uri
Kogojeva dvorana DSS, Trg francoske revolucije 6, Ljubljana
Gost: Niko Houška

Niko Houška
je glasbeni manager, ki je leta 2000 ustanovil glasbeno agencijo im.puls. Agencija zastopa številne domače in tuje glasbenike s področja različnih glasbenih žanrov. Violončelistka Karmen Pečar Koritnik, pianist Petar Milić, baritonist Matjaž Robavs, harfistka Mojca Zlobko Vajgl, pevke Mirjam Kalin, Nuška Draščak, Iva Stanič in Mia Žnidarič, so nekatera izmed vidnejših domačih glasbenih imen, s katerimi agencija sodeluje. Med varovanci agencije najdemo tudi tuja imena kot so Artis Quartett Wien, Aleksandar Serdar, Wolfram Huschke in Gottlieb Wallisch, ter zasedbe in komorne sestave: Trio Eva-Nina Kozmus, Karmen Pečar in Mojca Zlobko Vajgl ter vokalna sestava Vox Arsana in Katrinas

Pogovor z Nikom Houško bo izjemna priložnost za vpogled v glasbeno delovanje na trgu, predvsem za t.i. resne glasbene žanre. Kako glasbena agencije izbira svoje varovance in kaj od njih pričakuje? Kakšna je njena filozofija? Kaj lahko agencija stori za svoje varovance? Na kakšen način se agencija preživlja? Kakšne so prednosti glasbenikov, ki delujejo pod okriljem glasbenih agencij? In nenazadnje, vprašanje, ki žuli mnoge klasične glasbenike: je glasbeni trg klasične glasbe nujno pogojen z všečnostjo, ki znižuje raven kakovosti glasbenega dogodka?