01.01.2011

Uvodne besede

Ob rojstvu Odzvena smo želeli zapisati nekaj besed o tem, zakaj postavljamo na noge novo glasbeno revijo.

uredništvo

Odzven

Naj Odzvanja

Ob rojstvu Odzvena smo želeli zapisati nekaj besed o tem, zakaj postavljamo na noge novo glasbeno revijo. Na prvi pogled se sicer zdi, da takšen korak skorajda ne potrebuje razlage ali utemeljitve, saj je slovenska glasbena kultura kronično podhranjena z glasbeno publicistiko. Neugodne finančne in družbene razmere otežujejo življenje tistim medijem, ki bi želeli glasbeno življenje pokrivati v vsej njegovi razsežnosti in povsem sistematično, zato je potrebno izkazati še posebej globoko spoštovanje tistim medijem in posameznikom, ki vendarle skušajo ohranjati diskurz o glasbi in spremljati vsaj del domačega glasbenega utripa.
Sami pa smo prepričani, da je potrebna sprememba, in zato smo tudi pripravljeni sprejeti ta izziv.

Glasbena publicistika predstavlja povsem logično razširitev Sigiceve osnovne dejavnosti – z Odzvenom, ki bo pomemben in samostojen del prenovljenega Sigicevega portala, bomo lahko glasbeno informiranje obogatili z refleksijo, poglobljenim premislekom in članki o aktualnem glasbenem dogajanju v domačem in mednarodnem prostoru. S kakovostnim in zanimivim pisanjem bi si želeli nagovarjati najrazličnejše profile – glasbenike in glasbene strokovnjake, pedagoge, učence in študente, ljubitelje glasbe. Odzven je namenjen vsem njim, glasbenim radovednežem, ki želijo vedeti več, poglobiti svoje doživljanje, odpreti nova obzorja. Naš tihi cilj je, da bi naš medij morda celo vzgojil kakšnega novega strastnega glasbenega navdušenca.

Glasbenih tematik in dogajanj, o katerih je vredno premisliti in pisati, seveda ne manjka – domače glasbeno okolje je dovolj razvito in pestro. Glasbeniki in založbe si želijo, da se njihov glas sliši, poslušalci pa svoje občutke radi preverjajo in hlepijo po novih informacijah. Prav zato bo Odzven kot Sigicev potomec zasnovan široko in bo odprt za raznolikost: za različne glasbe in različne poglede. Kot spletni novorojenček bo lahko rasel neobremenjen z različnimi nenapisanimi tradicijami ali okostenelimi razmejitvami ter tako začel povsem na novo. Kot pravi otrok svojega časa, ki se s svetlobno hitrostjo zrcali v svetovnem spletu, se bo lahko odzival ažurno in z vsemi raznoliki sredstvi, ki jih splet ponuja.

Želeli bi si torej, da Odzven deluje združevalno. Glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ne gre pospravljati v različne predale ali, še slabše, deliti v nasprotujoče si tabore. Vredna glasba, ne glede na to, kateri zvrsti, žanru, sceni, alternativni ali morda elitni, pripada, potrebuje in si zasluži razumevajočih poslušalcev, poglobljenega in argumentiranega premisleka, kakovostnega diskurza ter tudi podporo in promocijo. V tem trenutku, ki ga živimo, je glasba najverjetneje še najbolj priljubljena, razširjena in razpršena kulturno-umetniška dejavnost, in tudi zato še bolj kot kadarkoli doslej potrebuje našo osredotočenost, predanost, nesebičnost in občutljiva ter odprta ušesa.
A to ne velja samo za glasbo, temveč v enaki meri za nas same, za naše medsebojno sporazumevanje. Zato naj bo Odzven obenem platforma za komunikacijo različnih o različnem. Naj se krešejo mnenja, odstirajo novi svetovi, naj se o glasbi piše in govori. Nevaren je lahko zgolj molk, najsi gre za zatrte zvoke ali zamolčano besedo.

Odzven naj bo prostor za dejaven premislek o GLASBI. To naša glasba v najširšem smislu v tem trenutku zagotovo najbolj pogreša. Naše poslanstvo ter dolžnost je, da taka prizadevanja podpremo.

Naj torej odzvanja – glasba in misel o njej.


Barbara Švrljuga, generalna sekretarka SIGIC
Zoran Krstulović, predsednik UO SIGIC

 

Pisana beseda o glasbi na spletnih prostranstvih – Odzvenu na pot

Kot pisno izražanje o glasbi kot umetnosti, o glasbi kot družbenem dejavniku ali nasploh kot pisana beseda o glasbi je glasbena publicistika zahtevno in občutljivo področje. Giblje se po negotovem terenu ubesedovanja misli o nečem, kar je že v svojem jedru izmuzljivo, namreč o umetnosti v tem ali onem pomenu. Stroga določljivost govorice besed se včasih zdi pregrobo orodje pri ravnanju z glasbo – na videz neulovljivo igro tonov – in pri obravnavanju nedoločljive govorice zvoka. Kjer se končajo besede, se začne glasba, tako nam pripoveduje Heine, in s starimi modrostmi se je dobro strinjati. Toda pisana misel o glasbi, vsaj tista najbistrejša, najprodornejša, najžlahtnejša, je vse kaj drugega kot golo opisovanje glasbe, je vse prej kot obnova slišanega. Da bi imelo razpravljanje o glasbi svojo pravo veljavo, se mora zazreti v ustvarjalčevo temeljno idejo, v njegovo vodilo, ki mu je velevalo, naj v skladbi postavi melodijo, sozvočje, šum ter zvočni utrinek ali pač uglasbeno besedo na njihovo najustreznejše mesto. Refleksija glasbe-umetnosti mora zato preseči opisovanje lepe melodije in iskrivega zvočnega momenta: strmeti mora v tisto, po čemer se glasbena stvaritev razločuje od zapolnjevanja zvočne praznine. Približevanje tej intencijski energiji je skupna in upoštevanja vredna namera pisanja o vsaki umetnosti, ne le o glasbi, in prava moč glasbene publicistike se skriva v razmisleku o vzgibu in ideji, ki stoji nad glasbo sámo in ki jo usodno zaznamuje.

Ta zahtevna in odgovorna naloga nalaga vsakemu piscu veliko; od njega terja temeljito poznavanje in posredovanje informacij, zahteva utemeljeno polemiziranje in skrbno pripravljene vpoglede v glasbeno dogajanje in ustvarjalno prakso. Zdi pa se, da spletni medij, ki ga nova revija izkorišča, ni vedno naklonjen taki nalogi. Branje besedila z zaslona je po nekaterih raziskavah kar za četrtino počasneje od branja natisnjenega besedila. Ob tem lahko bralca v trenutku nezbranosti zlahka premami druga, bolj bleščeča in mikavna informacija na spletu. Vse to je izziv za novo revijo. Odzven se bo spoprijel s pisano besedo o glasbi na spletu, saj nam tako narekuje življenje v sodobnem svetu. Medmrežje danes ni več le eden iz niza medijskih transformacij: postal je nič več in nič manj kot najnazornejši odsev našega »realnega« sveta. O spletu ni več smiselno govoriti kot o mediju, pravilneje ga je misliti kot svojstven svet z lastnimi zakonitostmi, ki pa so na moč podobne zakonitostim sveta, ki ga vidimo okrog sebe. Če je Janez Strehovec že pred leti v Umetnosti interneta ugotavljal, da ni več stvari, ki ne bi imela svoje internetne podvojitve in pomnožitve, potem to globoko v novem tisočletju drži še toliko bolj. Da bi glasbena publicistika v svojem najširšem smislu lahko obstala kot veljaven in upoštevanja vreden del misli o umetnosti in kot del glasbe same, mora po logiki stvari njen odsev, Odzven, obstajati tudi v spletnih prostranstvih.

Kot nam sporoča Stefan Zwieg, Shakespeare pravi: Sprejmimo čas, kakršen nas poišče. Poiskal nas je čas hipertekstualnosti, čas površnega prebiranja vsega, kar nam svetovni splet ponuja, in popreproščenega, pospešenega »skeniranja« spletnih besedil, čas, v katerem je količina prepogosteje cenjena bolj kot vsebina. Poiskala nas je doba, v kateri je čas dragocenejši od kakovosti njegovega koriščenja. Odzven bo vzel za svojega ta čas in bo ponudil rešitve za probleme, ki jih taka doba odpira. Spletna revija o glasbi bo izkoriščala ponujene spletne možnosti in se prilagajala obiskovalcu, a ga bo hkrati vabila, naj sprejme njene lastne zahteve; v prvi vrsti ga bo tako izzvala k pozornemu branju tudi bolj zahtevnih besedil. Ustvarjalci bomo sprejeli zahteve, ki nam jih nalaga častna dolžnost mišljenja o glasbi, upoštevali pa bomo tudi posebnosti interaktivnega spletnega objavljanja.

Na straneh Odzvena se bodo pojavljale vsebine, namenjene širokemu krogu obiskovalcev. Temu primerno so oblikovane rubrike. Vsebine Žarišča in Recenzij bodo skrbele za živahno spremljanje in komentiranje aktualnih glasbenih dogodkov in premikov. V Pogovorih bodo svoje poglede predstavljali vidni glasbeniki in misleci o glasbi. Enkrat mesečno bo rubrika Obzorja ponudila bralcem temeljito obravnavano glasbeno tematiko.

V prvih tednih ponujamo recenzije koncertov, ki so potekali v klubu Gromka in v Cankarjevem domu, prebirali boste zapise o ploščah iz jesenske založniške bere. Pred koncertom Janija Kovačiča z Big bandom RTV Slovenija sta se s tem nepredvidljivim glasbenikom in mislecem pogovarjala Mario Batelić in Viktor Škedelj Renčelj, in tudi o tem boste lahko brali v naši spletni reviji. Ob obletnici rojstva in smrti Gustava Mahlerja muzikolog Gregor Pompe piše o njegovi glasbi ter se med drugim dotakne njenega mesta v današnjem času.

Vabljeni k spremljanju!

Primož Trdan