05.12.2018

Opera za mlade: Všeč si mi

Jutri, v četrtek 6. decembra, bosta v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma dopoldanska predpremiera in večerna premiera nove opere za mlade z naslovom "Včeš si mi".

Press info

Opera za mlade: Všeč si mi

OPERA VŠEČ SI MI

Pol scenska postavitev

Predpremiera:             6. 12. 2018, 11.00, Ljubljana, Cankarjev dom, Linhartova dvorana
Premiera:                     6. 12. 2018, 18.00
Ponovitve:                  
7. 12. 2018, 9.30 in 12.00
8. 12. 2018, 15.00       
9. 12. 2018, 17.00
10. 12. 2018, 9.30 in 12.00
27. 12. 2018, 17.00
4. 1. 2019, 9.30 in 12.00
7. 1. 2019, 9.30 in 12.00
8. 1. 2019, 9.30 in 12.00
14. 1. 2019, 17.00 in 19.30

Avtor glasbe: Damijan Močnik
Avtor libreta: Milan Dekleva

Režija: Nana Milčinski
Dirigenti: Damijan Močnik, Irma Močnik, Petra Pirš

Nastopajo:

Vesna              Elizabeta Čebular, Lucija Kramar, Vesna Nika Trdin, Nika Zajc
Tarik               Bernard Dobravec, Adrijan Ignjatović, Aljaž Pečnik, Leon Rudolf
Mama              Ernestina Jošt, Talita Sofija Komelj
Oče                 Miha Zupanc Kovač, Matej Prevc
Župan              Matej Prevc, Lovro Korošec
Učiteljica         Rebeka Pregelj, Doris Horvat
Zala                 Sofija Zavratnik Kain, Ana Benedik
Lan                  Aljaž Nemanič, Igor Golob

Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Zborovodkinja Irma Močnik

Vokalna pedagoginja: Tanja Rupnik
Korepetitorka: Metoda Kink

SToP - Slovenski tolkalni projekt: Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger, Dejan Tamše

Klavir: Metoda Kink, Alenka Podpečan
Klavinova: Alenka Podpečan, Petra Pirš
Saksofon: Larisa Marjanovič, Melinda Urh
Bas kitara: Gregor Povše, Karim Zajec

Plesalci: Neža Koprivnik, Tara Ukmar, Tea Podboj Breznik, Luka Maj Špenko, Kany Michel Obenga (dijaki Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana, mentor Dušan Teropšič)

 

Vsebina

Zgodba dveh najstnikov, Vesne in Tarika, ki izhajata iz različnih kultur in se srečata, ko Tarik zapusti domovino in se kot begunec naseli v Vesninem kraju. Znajdeta se v zapletenih osebnih in družbenih razmerjih, ki nihajo med prijateljstvom in zadržanostjo, pogumom in strahom, med sprejemanjem in zavračanjem. Vesna v Tariku prepozna več kot le begunca. Zanjo je to prijeten fant, ki je drugačen od sošolcev, rada je v njegovi družbi in se z njim pogovarja. Tarik obuja spomine na sončen in z omamnimi vonji prepojeni Orient. Ko se med prebivalci pojavijo nesoglasja o prisotnosti beguncev v njihovem kraju, se Vesna odločno zavzame za Tarika in ga pogumno brani.

 

Všeš si mi – slovenska opera za mlade

Opera Všeč si mi je, po nam znanih podatkih, prvo slovensko operno delo, napisano za mlade pevce, pevske soliste in instrumentalni ansambel. Opera je nastala po naročilu Glasbene matice Ljubljana v letu 2018. V današnjem svetu naraščajočega pomanjkanja sočutja je pesnik Milan Dekleva napisal poetično besedilo na aktualno begunsko tematiko. Skladatelj Damijan Močnik z glasbo opozarja na srečevanja ter trke drugačnih kultur in odpira več aktualnih vprašanj, s katerimi se v zadnjih letih sooča Evropa. Z vnosom zapisov vsakodnevnih medijskih novic jih še podčrta režiserka Nana Milčinski.

 

Kdo so sledilci svetlobe?

Nosilci operne pripovedi, ki so jim zaupane solistične vloge, so: otroka Vesna in Tarik, Vesnina starša ter odrasli v vlogah učiteljice, župana in dveh krajanov. Slednji nastopajo kot vokalni kvartet, z njimi ali pa proti njim v vlogah sovrstnikov nastopajo zborovski pevci. Zbor na trenutke jasno in odkrito s petjem, plesom in ritmičnimi poudarki slika tuje kulture, drugič je tujost rahlo zasenčena. Imeni glavnih vlog nista bili izbrani po naključju. Vesna, ime slovanskega izvora, prinaša pomlad z novim mišljenjem, nedolžnim in odkritosrčnim pogledom na svet. Najstnica z zanimanjem sprejme novega sošolca, begunca Tarika. Tarik, v arabskem jeziku pomeni nočni popotnik, nomad, tudi zvezda Danica, je eden izmed beguncev, ki so morali zapustiti svoje domove in so se v upanju na lepše življenje odpravili na dolgo pot proti svetlobi.

 

Zgradba opere in njena glasbena podoba

Opera enodejanka ima uverturo in 12 prizorov, napisana je za dva otroška solista, dva odrasla solista, vokalni kvartet in mladinski zbor. Instrumentalni ansambel sestavlja za opero nekoliko neobičajna kombinacija glasbil: tolkala, saksofon, bas kitara, klavir in sintetizator, ki nadomesti zvok godal, hammond orgel in čembala. Prevladujočo vlogo imajo tolkala, ki poudarijo ritmično komponento dela. Poleg tolkal, ki se pogosto pojavljajo v simfoničnem orkestru, je skladatelj izbral še nekaj glasbil iz področja Orienta in Afrike. V medigrah postanejo tudi pevci na odru instrumentalisti in s kombinacijami različnih ritmov pričarajo ozračje Tarikovega oz. begunčevega doma, ki je sicer v glasbi namenoma nedefiniran. V zadnji medigri pevci ustvarjajo sodobni ritem s svojim telesom in vsakdanjimi predmeti, ki se tako spremenijo v glasbila.

Uvertura se začne s tolkali. Tem se postopoma pridružijo ostala glasbila in solisti, ki se predstavijo v dvojicah: učiteljica in župan ter meščana Zala in Lan. Zala in Lan izražata skrb in nezadovoljstvo s prihodom beguncev, kar zaznamuje ritmično pester stavek z veliko poudarki, harmonija je disonantna, pojavljajo se vzporedne kvarte in kvinte. Učiteljica in župan sta njuno nasprotje, kar občutimo že v preprosti harmoniji, njun melodični tok je speven in enobarven.

Z vstopom Vesnine mame in očeta, ki komentirata dogajanje, se spremeni tudi glasba. Ta se povsem umiri. Oba imata svoj značilni motiv, ki se v operi še večkrat ponovi: mama melodični skok v intervalu sekste, oče pa preprosto melodijo, ki kroži okoli enega tona, v kvartah pa ga spremlja instrumentalni sestav.

Vesna in Tarik, glavna lika opere, sta predstavnika dveh kultur. To dvojnost z glasbo skladatelj najbolje prikaže v 2. in 6. sliki, v katerih nastopita sama. Prepevata vsak v svojem taktovskem načinu, prihaja do poliritmije. Vesnina melodična linija je skokovita, Tarikova teče na začetku slike v pol in celih tonih, melodija njegove arije pa je komponirana v orientalski lestvici. Razlikuje se tudi pevski karakter obeh glavnih likov: Vesnin melodični tok teče neprekinjeno, Tarikov je odsekan, ritmično močno poudarjen. Oba lika imata različno glasbeno spremljavo, saj Vesno v 2. sliki z razloženimi akordi (arpeggio) spremljajo čembalo, marimba ter vibrafon, Tarika pa v sinkopiranem ritmu klavir, marimba in boben. V 6. sliki poje Vesna ob akordični spremljavi, Tarikovim besedam pa ritmično oporo daje spremljava malega bobna. Zaključita vsak v svojem ritmu, v poliritmiji.

Skozi celotno opero svoje besede podkrepita z gibi iz znakovnega jezika – sredstvo komunikacije za gluhoneme. V 7. sliki, ki je napisana v obliki španske folie, Vesna skrije Tarika, njuni pevski liniji pa izgubljata razlike iz prejšnjih slik in se že prepletata in dopolnjujeta. Glasba se spreminja skladno s Tarikovimi spomini. Ko se Tarik spominja svojega doma, prepeva v eni izmed orientalskih lestvic, ko pa se spominja razlogov, zaradi katerih je moral zapustiti svoj dom, preide glasba v razpoloženje koračnice. Zbor ima v operi več vlog. V 1., 5. in 12. sliki predstavlja begunce, v 3., 4. in 9. sliki Vesnine sovrstnike, v 7. sliki nastopi kot odmev solistom in kot zvočna kulisa, v 11. sliki komentira dogajanje, v medigrah pa pevci postanejo instrumentalisti. Tako po 3. sliki pevci skupaj s tolkali iz orkestra zaigrajo na djembe, ropotulje in lesene bloke v ritmih, značilnih za afriške dežele. V medigri po naslednji sliki pa zbor zaigra na glasbila, bolj značilna za področje orienta: tarabuke, tamburini, prstne činele ... V 11. sliki se zboru pridružijo vsi solisti. Razdeljeni so na dve nasprotujoči si strani: eni nasprotujejo prihodu beguncev, drugi jih zagovarjajo. Skozi celotno opero izstopajo nekatere besede, ki se pogosto ponavljajo in so poudarjene še z univerzalnim znakovnim jezikom: ruševine, dom, ptice, strah, zmaji, puščava, oaza, nebo. V prvi in zadnji sliki sta v ospredju svetloba in upanje, izrečena tako v nekaterih evropskih jezikih kot v jezikih Afrike in arabščini.

Na nobeno od kompleksnih družbenih tem opera ne ponuja ozkih odgovorov, temveč kot umetniško delo spodbuja k razmišljanju in poskuša predvsem mlajše občinstvo senzibilizirati za vprašanja kulturne raznolikosti, lastne kulturne in jezikovne identitete, spoštovanje človekovega dostojanstva in čuta za humanost.

 

Avtor libreta

Pesnik, prozaist in esejist MILAN DEKLEVA je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Univerzi v Ljubljani. Bil je urednik študentske Tribune, Radia Študent, poučeval je glasbo, bil novinar Dnevnika in urednik knjižne priloge Svet v knjigah. Do upokojitve je urejal Otroške in mladinske programe na Televiziji Slovenija. Piše tudi poezijo in prozo za otroke, TV-scenarije ter literarno in glasbeno publicistiko. Prevaja iz angleščine in italijanščine. Za svoje pesniško, esejistično in prozaistično delo je prejel najpomembnejše nacionalne nagrade. Je avtor okrog dvajsetih pesniških zbirk, štirih romanov, dveh knjig kratke proze in treh knjig esejev. V letu 2018 je postal tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

 

Avtor glasbe

DAMIJAN MOČNIK se je po končanem študiju kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo večkrat izpopolnjeval v tujini, predvsem v zborovodstvu (tudi pri Ericu Ericsonu). Od leta 1993 je zaposlen kot profesor glasbe, zborovodja in umetniški vodja glasbenih dejavnosti na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Zasnoval je zborovsko piramido, ki je pomemben dejavnik slovenskega zborovskega življenja. Je ustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega otroškega zbora. Za svoje umetniško in pedagoško delovanje je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju šolstva. Je nagrajenec številnih skladateljskih natečajev. Trenutno je eden najpogosteje izvajanih sodobnih slovenskih skladateljev v tujini.

 

Režiserka

NANA MILČINSKI je režiserka, dramaturginja in pevka. Deluje na različnih področjih gledališča, radia, filma in televizije. Na AGRFT je diplomirala leta 2005, na belgijski šoli Arts Performance, Theatricality pa se je specializirala za režijo performansa. Rezultat študija je bil avtorski projekt Gulzigheid project/Gluttony project. Z delom v gledališču je začela leta 1994. Sodelovala je pri gledališki raziskavi Via negativa, kasneje pa je veliko sodelovala z Anton Podbevšek Teatrom, kjer je soustvarila veliko uspešnih, tudi nagrajenih predstav, med njimi Portret neke gospe (H. James), Hlapci/Komentirana izdaja (I. Cankar, B. Pascal, É. de la Boétie, G. W. F. Hegel, L. Althusser),  Ples v dežju (Smole, Hladnik, Milčinski), Knjiga o džungli (R. Kipling),  Leteči Holandec (R. Wagner) ter avtorski predstavi Hamlet 60 minut in Livingstonov poslednji poljub. V zadnjih letih se posveča režiji oper: Brundibar (H. Krasa), Zmikavt in stara devica (G. C. Menotti), Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja (J. B. Pergolesi), Hobit (D. Burry). Režirala je tudi dogodek Slovenija je svet / Slavnostna seja Državnega zbora, ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. V njenem umetniškem izražanju je v zadnjem desetletju vse bolj pomembna glasba. Leta 2013 je izšla njena prva zgoščenka z naslovom Še ena pomlad, leto kasneje druga Od tod do vesolja, letos pa glasbena slikanica Nanine pesmi. Z njimi se je poklonila svojemu dedku, legendarnemu Franetu Milčinskemu Ježku.