16.11.2011

Po glasbenih razpotjih

Kompilacija Etno Slovenia 2011 ponuja zanimivo poslušanje tudi za tiste poznavalce, ki imajo vse posnetke, vključno s tu prvič objavljenimi, vseh udeleženih na zbirki.

Milko Poštrak

Po glasbenih razpotjih

Različni avtorji

Po glasbenih razpotjih

SIGIC
2011

Ko sem kot turist prišel v kako tujo deželo in želel spoznati meni neznano kulturo, posebej njihovo glasbo in pesmi, sem bil vedno v dvomih, ali naj zaupam zbirki s prevzetnim in arbitrarnim naslovom v slogu Najboljše pesmi …, ki sem jo morebiti našel v tamkajšnji trgovini. Tudi če bi me doma kak turist v trgovini s ploščami vprašal, kaj mu priporočam, da se bo najhitreje in najnatančneje seznanil s slovenskimi pesmimi in kulturo, bi bil v neskončnih težavah. Zdi se mi, da mi bo v bodoče vsaj v Sloveniji lažje. Ob tem prostodušno zanemarjam možnost, da bi mojo izbiro »ignorirali pravoverni čistuni in spregledali ljubitelji zabavljaške banalizacije«, če si sposodim niti ne tako iz konteksta iztrgan del zapisa Dušana Jesiha v enem od navedkov bogate in obsežne spremne knjižice, priložene zbirki Etno Slovenia 2011, Glasbene poti – podolgem in počez, ki jo je pravkar objavil Slovenski glasbenoinformacijski center – SIGIC.

To je druga, po Jazz Slovenia 2011, v nizu dvojnih zbirk v izdaji SIGIC-a, ki ji bodo, upajmo, sledile še mnoge. Na morebitno naslednjo, tisto o narodnozabavni glasbi, je namignil Rajko Muršič, eden od piscev spremne besede v omenjeni knjižici in eden od članov strokovne komisije, ki je opravila izbor posnetkov. Takšna dvojna zbirka slovenske narodnozabavne glasbe, ki bi sledila merilom, ki so jih zastavili na obeh doslej objavljenih dvojnih zbirkah pri SIGIC-u, bi bila izreden izziv. Še na eno zbirko, ki bi si jo posebej želel podpisnik teh vrstic, bi lahko namigovala zadnja pesem v pričujoči zbirki, Kreslinova Poj mi pesem. Naslov bi ji lahko bilo Slovenski pisci pesmi in pripovedovalci zgodb. Singers, Songwriters, Storytellers. Obe doslej objavljeni zbirki, Jazz Slovenia 2011 in Etno Slovenia 2011, imata namreč naslove in spremno besedilo v slovenščini in angleščini. In obe sta dovršeni, celoviti, skrbno premišljeno sestavljeni.

Če bi kdo pripomnil, da bi bil problem sestaviti zbirko, za katero navijam, namreč Slovenski pisci pesmi in pripovedovalci zgodb, saj da je kar nekaj teh že predstavljenih na zbirki, ki jo pravkar obravnavamo, sam v tem ne vidim nobenih težav. Tudi na obeh že objavljenih zbirkah, Jazz Slovenia 2011 in Etno Slovenia 2011, se nekateri ustvarjalci in izvajalci ponavljajo. Kar zgolj priča o tem, da je sleherni poskus razvrščanja ustvarjalcev, izvajalcev in njihovih del v razvidne in jasno razmejene prekate nesmiselno početje. V tem duhu bomo tudi brali poglobljene spremne besede poznavalcev, profesorjev, etnomuzikologov in protagonistov, ki so se pri zbirki Etno Slovenia 2011 še posebej namučili s poskusi smiselnega razvrščanja, opredeljevanja in razlaganja te že izhodiščno neobvladljivo pisane izrazne oblike ali ustvarjalnega področja, imenovanega etno. Z vsemi navezavami na sorodne izraze, od ljudska/folk godba do svetovne glasbe/world music.

Zanimivo poslušanje tudi za tiste poznavalce, ki imajo vse posnetke, vključno s tu prvič objavljenimi, vseh udeleženih na zbirki. Lep primer dela, ki je večje od sestavin.

Razvrščanje seveda ima svoj smisel vsaj ali predvsem v analitske, raziskovalne namene. Razvrščajo se gotovo tudi poslušalci; nekateri bodo zase verjetno rekli, da so ljubitelji etno glasbe. Tudi prav. Ne samo njih bi morala pričujoča zbirka navdušiti ali vsaj zadovoljiti kot zgleden primer svoje vrste. Brez meja, a z razvidnimi potmi, brez omejitev, a z jasnimi cilji, brez ujetosti v obrazce, a s skupnimi točkami. Dve uri raznolikih zvokov, pristopov, različnih oblik zasedb, urbanih in ruralnih, ženskih in moških glasov ali instrumentalov, akustičnih in električnih, da ne rečemo elektronskih, s tradicionalnimi in sodobnimi glasbili, ki pa delujeta nadvse enovito, povezano, prepleteno. Kot celota, ki jo poslušamo v enem dahu, od prvega utripa srca v uvodnem posnetku, od zadnjega odzvena v zaključni pesmi. Zanimivo poslušanje tudi za tiste poznavalce, ki imajo vse posnetke, vključno s tu prvič objavljenimi, vseh udeleženih na zbirki. Lep primer dela, ki je večje od sestavin. Ne zgolj Leibnizova monada, ki odseva ves svet. Ljudski napevi, ki so vsrkali vplive od drugod. Zvoki od drugod, ki so se napajali pri domačih napevih.

Na zbirki imamo tako slovenske ustvarjalce, ki so vir navdiha našli v pesmih z one strani sveta, kot tudi ustvarjalce, ki so prišli od daleč, da se v naših krajih navdušujejo nad našimi pesniki, slikarji, plesalci in drugimi ustvarjalci. V koncentričnih krogih valovijo z juga zvoki naše nekdanje skupne domovine Jugoslavije, umeščene na Balkan, s prepihom preko panonskih ravnin z vzhoda, z odmevi preko Alp s severa in zahoda do kamna, sonca in morja od vsepovsod.

Pričujočo zbirko lahko vzamemo tudi kot izhodišče za lastno raziskovanje.

Zbirka ima celo vrsto plasti, ki jih lahko odstiramo na razne načine. Lahko zgolj radovedno pristopimo k poslušanju drug na drugega navezujočih se posnetkov, ki tkejo krpanko prijetnih zvokov in zanimivih zgodb. Lahko se poglobimo v razsežnosti posameznih posnetkov in njihovih medsebojnih razmerij. Ob tem lahko preberemo študije strokovnjakov, ki izpostavljajo različne pomensko bogate momente obravnavanih izraznih in ustvarjalnih oblik, umeščajo ustvarjalce v širši analitski kontekst in spregovorijo o okoliščinah nastanka posameznih posnetkov. Pričujočo zbirko lahko vzamemo tudi kot izhodišče za lastno raziskovanje.

Zbirka Etno Slovenia 2011 vsebuje veliko več kot zgolj naštete pisne in zvočne plasti. Sama zase, kot taka, kot samostojno delo, kot samostojni kulturni artefakt, pripoveduje večplastno in nadvse bogato zgodbo. Poslušalcem začetnikom, ki se šele seznanjajo s tem področjem slovenskega ustvarjanja in/ali ustvarjanja na Slovenskem, predstavlja nadvse poučen in raznolik vstop. Pri bolj obveščenih bodo posnetki vsak zase in vsi skupaj vzbujali kopico navezav, odpirali obzorja in nakazovali nove poti raziskovanja.

Še več, zbirka ni le časovno zamejen presek aktualnega tovrstnega dogajanja, temveč se sklicuje in navezuje na preteklost in napoveduje prihodnost.

O posameznih posnetkih in udeleženih na zbirki tukaj zares ni treba povedati ničesar. Vse piše v spremni knjižici, kjer so tudi vsi ostali podatki, potrebni, da radovedna poslušalka in poslušalec, ki hočeta še več, in to bosta po priloženem zagotovo hotela, sama prideta do dodatnih nosilcev zvoka vseh udeleženih. Dovolj je, če povemo, da je strokovna skupina zares dosledno opravila svoje delo in vključila dobesedno vse akterje raznolikega, a dovolj natančno opredeljenega polja, imenovanega »etno Slovenija«, v zadanem in navedenem časovnem okviru dveh let in pol, kolikor se nameni pokrivati zbirka. Še tistih par ustvarjalcev, ki manjkajo ali mi mislimo, da bi se prav tako lahko znašli na zbirki, je navedenih v spremni besedi, kjer je tudi pojasnjeno, zakaj jih tokrat ni. Še več, zbirka ni le časovno zamejen presek aktualnega tovrstnega dogajanja, temveč se sklicuje in navezuje na preteklost in napoveduje prihodnost. Tu res ni več kaj dodati …