07.06.2017

Poletni pop’n’punk

Prvenec zasedbe Zopilote je izšel za neodvisno Založbo punk portala. Album nikjer ne odstopa od žanrskega okvira pop oziroma melodičnega punka.

Simon Vene

Summer Melancholy & Nostalgic Depressions

Zopilote

Summer Melancholy & Nostalgic Depressions

Založba punk portala
2017

O triu Zopilote pravzaprav ni kaj dosti zapisov. Na bandcamp strani zasedbe, kjer je pretekli mesec izšel prvenec Summer Melancholy & Nostalgic Depressions, izvemo, da člani prihajajo iz Ljubljane in da so se formirali v trio leta 2015. Če poguglamo ime, najdemo povezavo z BOB - Battle Of  Bands; bitko rockovskih zasedb organizira Klub Jedro iz Medvod že pet let. Zasedba Zopilote se je tekmovanja udeležila leta 2016 ter nato aprila tekočega leta izdala album na portalu bandcamp.

Album Summer Melancholy & Nostalgic Depressions, se pravi Poletna melanholija in nostalgične depresije, je izšel za neodvisno Založbo punk portala  (ta je del Slovenskega punk rock portala). Prvenec prinaša dvanajst skladb v skupni dolžini treh četrtin ure. Album nikjer ne odstopa od žanrskega okvira pop oziroma melodičnega punka. Začetke tega žanra se navadno išče pri zasedbah iz prvega punk vala v drugi polovici sedemdesetih let, za poglavitne predhodnike melodičnega pop punka pa veljajo Angleži Buzzcocks in Američani Ramones. Distorzirane kitare in melodije, ki gredo hitro v ušesa in so obarvane z dovolj vokalnega svetobolja, so parametri, ki določajo razmejitev žanra. Govor je seveda o raznolikosti glasbene smeri, ki jo je prinesel punk val sedemdesetih. S pojavom ameriškega hard core punka v osemdesetih, predvsem tistega iz zahodne, kalifornijske obale, je melodični punk pridobil na hitrosti, skladbe od tedaj tečejo v pospešenem tempu, ki ga sem ter tja zamenja upočasnjena baladna oblika. In prav tu nekje je glasbena srž zasedbe Zopilote, ki se nam predstavlja na prvencu. 

Album je tehnično in izvedbeno brezhiben. Dvo- in več glasno prepevanje, ušesom prijazne melodije, ravno pravšnja mera kitarskega šuma, hiter, a ne prehiter tempo in podobnost z zasedbami v žanru so prve značilnosti, ki jih opazimo ob poslušanju Summer Melancholy & Nostalgic Depressions. Kot lahko razberemo iz spremnih tekstov, je zvok obdelan v različnih studiih, tudi v domačem studiu vokalista in basista zasedbe. Da gre za v prvi vrsti studijski izdelek, dokazuje tudi število zapisov o koncertni dejavnosti zasedbe: na nastope v živo opozori le podatek o sodelovanju na tekmovanju rockovskih talentov v Medvodah, ki ga tam že več let pripravlja lokalni mladinski Klub Jedro.

Subverzivnosti in glasbene drznosti, ki se ju pripisuje punk rock zasedbam, v ustvarjanju tega tria pravzaprav ne najdemo. Naslov albuma, ki združuje melanholijo in depresijo, nakazuje, da gre za eno in isto priliko človeškega bivanja, le da prva pripada predznanstvenemu in druga znanstvenemu opazovanju človekovega vedenja. Morda pa je najpomembnejša beseda v naslovu vendarle nostalgija. Dozdeva se, da želi ekipa, zbrana pod imenom Zopilote, zaigrati prav na to noto. Morda gre za nostalgijo za glasbenim doživljanjem, ki tvori različne družbene prakse, buri glasbene vode in uspešno zaganja glasbeno industrijo že štiri desetletja, ali pa le za pregovorno nostalgijo za mladostjo, za tistim minulim časom, ki ga tako radi kujemo v zvezde. Trgovanje z nostalgijo je donosno, zajema več generacij potencialnih odjemalcev. V našem primeru se lahko poistovetijo s tem občutkom najslajšega minulega časa tako tisti, ki so prek radijskih valov in tiskanih medijev spremljali punk zasedbe, ko so te v drugi polovici sedemdesetih naskakovale lestvice najbolj priljubljenih komadov, kot tudi tisti, ki so od osemdesetih let dalje spremljali televizijsko mrežo MTV, ne smemo pa pozabiti niti mlajšega občinstva, ki je konec devetdesetih in na začetkih novega tisočletja sledilo lahkotnim ameriškim nanizankam, v katerih je kot glasbeno podlago slišalo melodični oziroma pop punk.

Besedila na albumu se predajajo mislim o pobegu iz nevzdržne realnosti, ki trpinči do bolečine, vendar izpuščajo podatke o stvarnosti. Morda je kontekst še najbolj jasen v uvodni skladbi Mother, kjer se pisec bori z občutki krivde v odnosu do matere. V dialogu s pomembnim »drugim«, ki se kot rdeča nit vleče tako rekoč skozi vse skladbe, ne išče konkretnih rešitev – edina rešitev kot da je vedno znova edinole beg: beg v svoj svet, v lastno sobo, v zatočišče nerazumljenega in zato ranjenega, vedno pripravljenega na odhod v neznani svet … morda v tisti svet odraslosti, ki ni tako privlačen, da bi človek brez premislekov zavrgel mladostniško sobo in ugodje bližine najbližjih. Besedila zasedbe Zopilote se torej gibljejo v svetu odraščanja, v notranjem svetu občutkov krivde in krivic, ki prinašajo bolečino, ki jo bo ukanil le magični pobeg – pobeg daleč v temno noč in, še lažje, v opoj sredstev proti bolečinam. Skratka, nič pretresljivega, dokler si ne ogledamo podatkov o raziskavi stanja o tem, do kdaj mladi živijo v istem gospodinjstvu s starši, in dokler se ne vprašamo, kakšne možnosti pravzaprav imajo mladi za samostojno, neodvisno življenje.

Trio Zopilote je v pop punku izbral preizkušeno in najbolj sprejemljivo glasbeno pot, zazrto v lastni svet, kjer ga širše družbeno dogajanje ne zanima ali pa se je iz tega miljeja preprosto umaknil v preigravanje obče sprejetih glasbenih viž o mladostniškem neugodju, ne da bi kriče klical za spremembami. Novokomponirani melodični pop punk je v tem primeru v resnici precej konservativen, saj ohranja glasbeni in bivanjski status quo

Izid albuma Summer Melancholy & Nostalgic Depressions zasedbe Zopilote na zgoščenki je napovedan za bližnja poletna meseca.