10.08.2016

Prebujenje izvirnega (slovenskega) vokalnega jazza

Foreverland elegantno prehaja med instrumentalnimi skladbami, v katere so vpeti obrati in mostovi, ki povezujejo posamezne odseke v zaokroženo celoto, in nekoliko manj kompleksnimi vokalno-instrumentalnimi.

Nina Novak

Foreverland

Jan Čizmazija

Foreverland

samozaložba
2016

Slovenski jazz je v zadnjih letih, nemara desetletju, doživel preporod in se je s pomočjo izvrstnih glasbenikov lepo razcvetel. Mnogi od njih so svoj dom našli na tujem, medtem ko so se drugi po študiju v tujini vrnili na domača tla. Kakorkoli, danes so vsi ti priznani izvajalci cenjeni tako v svetu kot doma, pri čemer je še prav posebno razveseljivo, da so navdahnili tudi mlajše od sebe. Mednje zagotovo sodi eden najobetavnejših mladih jazzovskih glasbenikov, Jan Čizmazija, ki je svoja znanja nabiral ob učenju več inštrumentov (klavir, saksofon, tolkala, bobni …), na delavnicah in tečajih klasične ter jazzovske (improvizacijske) glasbe, končal pa je tudi Konservatorij za glasbo in balet v Mariboru. O njegovem talentu priča več dosežkov, ki se jim je nedavno pridružil prvenec Foreverland. Čeprav znan tako po izvajanju jazzovskih standardov v modernih preoblekah kot tudi po avtorski glasbi, se je na album odločil uvrstiti izključno slednjo. Pri tem je svojemu prispevku klaviatur in avtorstvu glasbe ter besedil priključil dve postavi glasbenikov: dva basista (Luka Benčič, Luka Herman Gaiser), dva bobnarja (Žan Tetičkovič, Bruno Domiter) in dve gostujoči pevki ter trobentača Borisa Majcna, ki ga lahko slišimo v več kompozicijah, ne pa vseh.

Že sama zasedba daje slutiti, da gre za razgiban izdelek. Foreverland elegantno prehaja med instrumentalnimi skladbami, v katere so vpeti obrati in mostovi, ki povezujejo posamezne odseke v zaokroženo celoto, in nekoliko manj kompleksnimi vokalno-instrumentalnimi. Kljub temu da se v igro vključujejo vsi sodelujoči in dopolnjujejo linije posameznih inštrumentov, osrednja glasbena govorica pripada klaviaturam in, kjer je vključena tudi trobenta, trobenti. Še en skupni imenovalec je pogosta dvoobraznost, zaradi katere več skladb iz igrivih, energičnih in živahnih, močnih delov prehaja v subtilno, osebno liriko z zanimivimi klavirskimi pasažami, zaokroženimi v lepe, polne harmonijske barve. Takšna je že uvodna, naslovna skladba Foreverland, tudi Home, za katero je lani prejel nagrado »jazzon« za najboljšo instrumentalno jazz skladbo. Skladbo Home je Čizmazija v alternativni različni postavil v dodatek, s katerim se prvenec zaključi; glede na to, da ta predelana skladba le v manjši meri odstopa od izvirnika, ki je prav tako uvrščen na album, se zdi dodatek dokaj nepotreben. Druga plat ustvarjalnosti mladega glasbenika se kaže v nadgrajevanju instrumentalnih sklopov s pomočjo vokalnih prispevkov Maše But (Hood Nation, So) in Sare Briški Cirman v Beautiful Mind, skladbi, ki odpira kompilacijo Jazz Slovenia 2015. V omenjenih skladbah, še posebno v prvih dveh, se spogleduje s pop glasbo, saj je instrumentalna spremljava bolj ali manj ves čas v službi vokala, ki ga decentno podpira, sama vokalna linija pa ne vsebuje odvečnih elementov, ki bi jo zgolj okraševali.

Kljub lahkotni spevnosti, ki preveva kompozicije, je avtorski izraz mladega multiinštrumentalista prepreden z resnostjo. S samosvojimi in izvirnimi skladbami vešče prehaja med jazzovskimi in popularnimi žanri, ki jih združuje v celoto, kakršne v našem prostoru ne zasledimo prav zlahka. Pravzaprav vzporednice še najlažje najdemo na severu, pri danski pevski Malene Mortensen. Vendar bi bilo kljub temu še bolj razveseljivo, če bi bila glasba, ki je plod slovenskih glasbenikov in nastaja na Slovenskem, napisana v slovenščini. Avtorjeve apetite po tujem tržišču seveda razumemo, toda zemljevidu izvirnega slovenskega vokalnega jazza bi vseeno bilo treba postaviti vsaj temelje, saj se zdi, da z le kako nadvse redko izjemo zaenkrat še vedno ostaja nepopisan list. Sposobnosti za to Jan Čizmazija vsekakor ima!