22.10.2012

Razstava ob 140-letnici Glasbene matice

Razstava Društva Glasbena matica Ljubljana ob praznovanju jubilejnih sto štirideset let od njegove ustanovitve.

Tanja Benedik

Vtis iz razstave ob praznovanju sto štirideset let obstoja Društva Glasbene matice Ljubljana v dvorani NUK-a. Digitalizacijo izdaj založbe Glasbena matica, ki so v elektronski obliki dostopne preko portala Digitalne knjižnice Slovenije, je omogočil SIGIC.

Društvo Glasbena matica Ljubljana letos praznuje častitljiv jubilej; sto štirideset let je preteklo od njegove ustanovitve davnega leta 1872. Ena od prireditev, ki obeležujejo praznovanje društva, je razstava, ki jo je s slavnostnim nagovorom v četrtek otvoril Igor Longyka. V svojem nagovoru je izpostavil pomembne posameznike, ki so zaznamovali razvoj društva, zlasti očeta in sina Ravnihar, ki sta Matico vodila kar 50 let in s svojim političnim ozadjem bistveno pripomogla k delovanju društva. Glasbena matica je združevala ljubiteljske in poklicne glasbenike, med društvene člane pa so že ob ustanovitvi pristopile tudi pomembne osebe slovenskega javnega življenja, ugledni ljubljanski meščani ter kulturniki in rodoljubi iz drugih slovenskih krajev. Najplodnejše sadove svojega delovanja je Glasbena matica zasejala do druge svetovne vojne. Najprej je pričela z izdajanjem slovenskih skladb in z zbiranjem ljudskih pesmi, leta 1882 je ustanovila glasbeno šolo, leta 1891 pevski zbor in pričela s koncertno dejavnostjo. Želje društvenih članov o ustanovitvi koncertnega orkestra so se uresničile s prvo Slovensko filharmonijo, ki je delovala med leti 1908–1913, ter z Orkestralnim društvom, ki so ga ustanovili leta 1919. Istega leta je Glasbena matica z ustanovitvijo konservatorija izpolnila svoj najpomembnejši cilj – omogočiti glasbeno izobraževanje poklicnih glasbenikov.

Na razstavi, ki bo na ogled do 17. novembra v razstavni dvorani NUK, lahko obiskovalci med drugim slišijo najstarejše posnetke zbora, ki so nastali v prvih letih 20. stoletja, na platnu pa so projicirani dokumenti, notno gradivo in fotografije

Po drugi svetovni vojni je kontinuiteto društvenega delovanja ohranjal pevski zbor, ki je uspešno nastopal v Ljubljani in drugih slovenskih krajih ter na tekmovanjih in gostovanjih v tujini. Društvo se je prebudilo po letu 1998, za kar gre velika zasluga letos preminulemu Jožetu Humru. Odtlej je društvo vnovič pridobilo po drugi svetovni vojni odvzeti stavbi na Gosposki in Vegovi ulici, s tem pa je lahko poleg zborovske oživilo tudi nekatere druge svoje dejavnosti.

 

Zbrane je nagovorila tudi prva ženska predsednica društva, Ivanka Mulec Ploj, ki Matico vodi zadnja leta, ter nato še avtorica razstave dr. Nataša Cigoj Krstulović. NUK hrani velik del arhiva Glasbene matice, idejo oziroma koncept za razstavo pa je podala dr. Nataša Cigoj Krstulović. Na razstavi, ki bo na ogled do 17. novembra v razstavni dvorani NUK, lahko obiskovalci med drugim slišijo najstarejše posnetke zbora, ki so nastali v prvih letih 20. stoletja, na platnu pa so projicirani dokumenti, notno gradivo in fotografije. Digitalizacijo izdaj založbe Glasbena matica, ki so v elektronski obliki dostopne preko portala Digitalne knjižnice Slovenije, je omogočil SIGIC. Program je popestril Mešani pevski zbor Glasbene matice, ki ga od letošnje jeseni vodi zborovodja Aleš Makovac.


Več o razstavi lahko izveste iz posnetka nagovora avtorice razstave dr. Nataše Cigoj Krstulović (video).

@http://www.youtube.com/watch?v=krajVeiU2Pg@