13.09.2013

Remiksanje domače godbe na 'zibajoči' strani alp

Didžej in producent elektronske glasbe Poll A Rock se je lotil remiksanja osmih povsem raznolikih skladb iz dediščine domače popularne godbe in jih umestil med plesno elektronsko glasbo in rockovsko udarnost.

Goran Kompoš

On The Rocking Side Of The Alps Remixes

Poll A Rock

On The Rocking Side Of The Alps Remixes

ZARŠ
2013

Danes, ko je remiksanje postalo sestavni, če že ne kar eden od ključnih delov glasbene industrije, je na domači sceni elektronsko predelovanje skladb še vedno precej redek pojav. Če izvzamemo Umka, Valentina Kanzyanija in Laibach, ki so del svetovne glasbene industrije, bi preostale ustvarjalce, ki v remiksih vidijo neko dodano vrednost, verjetno lahko prešteli na prste ene roke. Pred leti je nekaj zanimivih remiksov zakuhal dvojec Random Logic. Pri neodvisni velikanki Mute Records sta izšli plošči Trans Slovenia Express vol. 1 in vol. 2 s slovenskimi reinterpretacijami (in pogojno remiksi) skupine Kraftwerk. Med remiksi domačih producentov, ki so se lotili domačih glasbenikov, velja izpostaviti Siddhartin album Silikon delta (2002) in Melodromove Variacije (2008). Ali je šlo v teh primerih za presežke ali ne, niti ni pomembno – če nič drugega, se je skozi te remikse bržkone marsikdo sploh prvič srečal z domačimi, praviloma v klubih in studiih zaprtimi elektronskimi kreativci.

Od letošnjega marca je domača glasbena scena bogatejša za še en album remiksov. Kot prva digitalna izdaja Založbe Radia Študent je v obliki brezplačnega dolpotega izšla zbirka osmih remiksov skladb bolj ali manj znanih domačih ustvarjalcev, ki jih je na prepoznaven skupni imenovalec postavil Borut Polajnar alias Poll A Rock. Na domači alternativni sceni dobro znani producent in didžej glasbo ustvarja že dobrih petnajst let, širša klubska publika pa ga je prvič spoznala kot udeleženca Klubskega maratona leta 2005. Toda čeprav je njegova glasba že takrat silila iz povprečja, je bil Polajnar v svojem koncertnem pojavljanju precej zadržan, deloma verjetno zato, ker se očitno bolje počuti v svojem studiu, še bolj pa zaradi specifik domače klubske scene; za privržence kitarskih muzik je najbrž preveč elektronski, za rejverje preveč rockovski. V zadnjih letih se s pojavom vse več domačih bendov, ki brišejo stroge ločnice med rockovsko in elektronsko glasbo, to sicer spreminja, medtem ko po svetu Polajnarjevi somišljeniki že dolgo polnijo tudi največje koncertne arene. No, podobno kot se je zgodilo marsikateremu doma po krivici spregledanemu kreativcu, se tudi Polajnar lahko pohvali z imenitnim dosežkom v tujini; pred tremi leti je eden od njegovih remiksov pristal na soundtracku filmskega megahita Resident Evil: Afterlife.

Polajnar se pri izbiranju avtorjev, ki jih remiksa, ne omejuje. V njegovem katalogu najdete remikse skladb (ali še raje povzorčene koščke) žanrsko najrazličnejših glasbenikov, od Led Zeppelin, Beastie Boys in Steva Reicha do Severine in francoskega zvezdniškega dvojca Justice, s katerim ga skozi prizmo remiksanja brati soroden modus operandi. Energična kombinacija surovih, pogosto distorziranih kitarskih rifov ter nalezljivih in duhovitih (pop) refrenov, postavljena na turbulentne elektronske ritme, verjetno ni še nikoli prej tako tesno prepletla rockovskih in plesnih klubskih izročil. Zato tudi izbor avtorjev, ki jih je vzel v obdelavo na albumu On The Rocking Side Of The Alps, ne udari kot strela z jasnega, dasiravno to še zdaleč ne pomeni, da je predvidljiv. Vse prej kot to. Morda bi bil pravi izraz »eksotičen«, vsekakor pa je tak, ki pove veliko o Poll A Rocku in njegovih glasbenih preferencah.

Energična kombinacija surovih, pogosto distorziranih kitarskih rifov ter nalezljivih in duhovitih (pop) refrenov, postavljena na turbulentne elektronske ritme, verjetno ni še nikoli prej tako tesno prepletla rockovskih in plesnih klubskih izročil. Zato tudi izbor avtorjev, ki jih je vzel v obdelavo na albumu, ne udari kot strela z jasnega, dasiravno to še zdaleč ne pomeni, da je predvidljiv. Vse prej kot to.

Častno prvo mesto na albumu so dobili Polajnarjevi soudeleženci Klubskega maratona 2005, prekmurski (ob)rockovski posebneži iz Štefan Kovač Marko Bande, od katerih si izposodi mogočen basovski rif in ga z intenzivnimi ritmi zazanka v plesni šus epskih razsežnosti. Zaradi počasnega tempa izstopa remiks skladbe La Cle eklektičnega downtempo dvojca Supersoul Connection in ukrajinske pevke Kateryne Rokove, ki ga preobleče v zapohan dubovski odmev. Če je koga zmotila popoidna podoba Moveknowledgementovega »hitiča« Electric Manland, ga tu najde v razvratni plesno-punkovski različici. Nagrado za duhovitost si zaslužita remiksa že tako zabavne zasedbe Ana PupedanCigodrom bi zlahka pristal med največjimi hiti elektronskih zvočnih teroristov, zbranih okoli cenjene pariške založbe Ed Banger, ki je v orbito izstrelila francoski electro-house. Bas je ponovno v ospredju v remiksu solaže basista Cveta Polaka, kakopak začinjenim z obveznim (stadionskim) rjovenjem Šank Rockovih fenov. Najbolj obskuren in hkrati najbolj očarljivo »trapast« je remiks »najave« Guns M Roses Don't Cry punk/hardcore zasedbe Kmetschka Godba, sicer prvega benda enega naših najboljših bobnarjev/tolkalcev Marjana Stanića. Naziv najbizarnejšega komada pa pripade »navezi« s Tinkaro Kovač in polminutno zanko njenega flavtanja, morda po vzoru še enega remikserskega mojstra, Aphexa Twina, ki je svoj »remiks« ene od skladb Nine Inch Nails pokomentiral z besedami »originala nisem nikoli slišal in ga niti ne nameravam«.

Album si nedvomno zasluži pozornost, naj si bo privržencev rockovske ali elektronske glasbe; Poll A Rock na vseh osmih remiksih spretno lovi prvinske resonance z obeh polov. Je pa obenem res tudi to, da pri tem ne gre za nobeno znanost, vendar mu to lahko štejemo le v dobro. Gre vendarle za glasbo, ki svoj potencial pač najprej išče na plesišču, in tam kompliciranje (ponavadi) tako in tako nima kaj iskati.