13.04.2015

Slovenske operne deske je prevetrila zagrebška postavitev Karmeličank

Zagrebška postavitev Poulencove opere Pogovori karmeličank je 27. marca doživela premierno uprizoritev v SNG operi in baletu Maribor. Umestitev tega francoskega opernega dela 20. stoletja v mariborsko operno sezono predstavlja pomemben v smeri tehtnega, zavest odpirajočega umetniškega dela.

Maia Juvanc

Do izraznih viškov nas je v operi popeljala sopranistka Sabina Cvilak, ki se je s svojim voluminoznim sopranskim glasom tekoče sprehajala po dinamičnih in melodičnih vzponih in padcih... (Foto: Tiberiu Marta)
Foto: Tiberiu Marta
Francis Poulenc: Pogovori karmeličank
SNG Opera in balet Maribor
27. 3. 2015

Zagrebška postavitev Poulencove opere Pogovori karmeličank je 27. marca doživela premierno uprizoritev v SNG operi in baletu Maribor. Umestitev tega francoskega opernega dela 20. stoletja v mariborsko operno sezono predstavlja pomemben korak stran od cenene zabave My Fair Lady v smeri tehtnega, zavest odpirajočega umetniškega dela.


Bolj kot o zapletih samostanskega življenja redovnic med francosko revolucijo Pogovori karmeličank pripovedujejo o preganjanju vsega drugačnega, kar ne spada v idejne okvire dominantne miselnosti nekega prostora in časa, ter vključujejo tudi refleksijo o smrti – tako »dobri« kot »slabi« usodi. Zagrebška režija si močne sporočilnosti opere oziroma komentarja na totalitarno oblast in vprašanja religije ni prizadevala povezati s konflikti sodobne družbe ali z aktualnimi dogodki, temveč je poustvarila povsem jasno izrisano zgodovinsko izvedbo, kar pa nikakor ni zmanjšalo pomena te opere in izraznih poudarkov postavitve.

Klasična postavitev Krešimirja Dolenčića je predano izpostavila poglobljene karakterne orise protagonistov in v premišljenem spoju vseh sredstev scenografije, kostumografije in predvsem visoke stopnje igralske angažiranosti pevcev predstavila ganljivo in prevzemajočo uprizoritev. Postavitev je publiko uspešno popeljala v svojstveni svet simbolov – vode kot svete tekočine, krvi in plamenov belih sveč, kar je izjemen dosežek opere v času multimedijev, saj od obiskovalca terja daljšo koncentracijo ob recitativnem glasbenem stavku brez priljubljenih arioznih spevov italijanske opere serie in fokusiranost brez kočljive tematike, ki bi s tipičnim ljubezenskim trikotnikom zaposlila domišljijo. Kontinuiteto dogodka so s himničnim vzdušjem med odmori vzdrževali tudi statični odrski prizori s statisti ob posnetkih petja bosonogih karmeličank iz samostana Brezovica pri Zagrebu.

Do izraznih viškov nas je v operi popeljala sopranistka Sabina Cvilak (Blanche), ki se je s svojim voluminoznim sopranskim glasom tekoče sprehajala po dinamičnih in melodičnih vzponih in padcih ter s svojim nastopom, vrednim svetovnih odrov, operi vdahnila posebno izrazno veličino. Posebno vrsto tenzije je dosegala tudi v pianissimu. Z izjemno odrsko prezenco in močnejšo igralsko izkušnjo je navdušila mezzosopranistka Zlatomira Nikolova (priorica Madame de Croissy). Navdušila je celotna ekipa izredno sposobnih ženskih glasov, od svetlečega lahkega soprana Nine Dominko (Constance) do barvno polnega mezzosoprana Guadalupe Barrientos.
 

Karmeličanke so pomenljiv dosežek za slovensko operno hišo, ki je v zvenu zaključne Salve Regina in z ganljivim prizorom padajočih giljotin obiskovalcem omogočila umetniški doživljaj in izkušnjo opernega dela kot organske celote.

Orkestrsko igro je zaznamovala dvojnost agogične točnosti in intonančne labilnosti. Kljub nekaterim intonančno neusklajenim momentom (v tretjem dejanju so bili zvonovi v mikrotonalnem zamiku z orkestrom) je orkestru pod taktirko dirigenta Gianluca Martinenghija uspelo natančno in zvesto slediti izjemno ritmično nestabilni glasbeni govorici.

Karmeličanke so pomenljiv dosežek za slovensko operno hišo, ki je v zvenu zaključne Salve Regina in z ganljivim prizorom padajočih giljotin obiskovalcem omogočila umetniški doživljaj in izkušnjo opernega dela kot organske celote.