07.10.2014

Soočenja s tišino, kaosom, valovi, zahodom in vzhodom v glasbi Toruja Takemicuja

Vodilni festival sodobne glasbe na Slovenskem bo med 11. in 21. oktobrom svoji vsakič številnejši in zvesti publiki že šestnajstič ponudil vpogled v ustvarjalnost enega izmed velikih glasbenih pionirjev, ki tokrat prihaja z Vzhoda. Spoznavali in raziskovali bomo zvočni svet Japonske.

Maia Juvanc

Pod umetniškim vodstvom Roberta Aitkena se bo pihalni kvintet Slowind z gosti letos v okrilju festivala soočil z zvenom in tišino sodobne japonske glasbe.

Vodilni festival sodobne glasbe na Slovenskem Slowind bo med 11. in 21. oktobrom svoji vsakič številnejši in zvesti publiki že šestnajstič ponudil vpogled v ustvarjalnost enega izmed velikih glasbenih pionirjev, ki tokrat prihaja z Vzhoda. Letošnji umetniški vodja je kanadski skladatelj in flavtist Robert Aitken. Na koncertih, predkoncertnih pogovorih, mednarodni delavnici ter filmskih projekcijah bomo spoznavali in raziskovali zvočni svet Japonske, predvsem pa bomo, s pihalnim kvintetom Slowind na čelu, izkusili dela Toruja Takemicuja.

Za festival sodobne glasbe je logično, da se poda v raziskovanje in osvetljevanje glasbene dediščine japonskega mojstra, čigar glasba je tako intimno povezana z Zahodom in čigar dela zvenijo povsem modernistično, čeprav jih zaznamuje formalna struktura in notranji ustroj, globoko povezan z japonsko tradicionalno glasbo in filozofijo. Takemicu (1930–1996) se je tekom svojih ustvarjalnih obdobij resne in umetnostne glasbe osredotočal na iskanje lastnega skladateljskega jezika, ki ga je zaznamovalo in postopoma oblikovalo nekaj pomembnih faktorjev. Najprej je osrednjo vlogo odigral njegov odklon od vsega tradicionalno japonskega, kar ga je spominjalo na vojne in povojne razmere, in usmeril svoje iskanje k Zahodu. S spoznavanjem Debussyja, Ligetija, Xenakisa, Schoenberga, Weberna in Messiaena je v svoj skladateljski arzenal umetelno asimiliral clustrske harmonije, serialne tehnike, polifonijo, uporabo modusov in dal poudarek na zvočno barvitost ter s Cageem doživel odločilen preobrat predvsem v estetskih in filozofskih načelih. Naslonitev Cagea na vzhodnjaško filozofijo, na pojem nenamembnosti in njegovo obravnavanje tišine in hrupa kot glasbe je v Takemicuju prebudila željo po poglobitvi v izročilo vzhodnjaškega zenovskega pogleda na svet. Svoje razumevanje tradicionalnih zenovskih pojmov je v glasbo prevedel na popolnoma drugačen način kot zahodnjaški kolegi in iznašel svoj specifičen glasbeni jezik, ki ga je, nasprotno od Cagea, vedno dojemal kot intimno izrazilo človeške notranjosti. Kaj je obrodil njegov ponovni stik z japonsko tradicijo, bodo razkrile festivalske izvedbe skladb z zadnjega skladateljskega obdobja.

Po uspešnem praznovanju Globokarjeve obletnice s turnejo po Franciji, kjer je pihalni kvintet Slowind nastopil z deli slovenskih skladateljev, med katerimi je bila tudi noviteta skladateljice Larise Vrhunc, se je ansambel osredotočil na snovanje letošnjega vzhodnjaško zazrtega festivalskega projekta. Poleg slovenskih in mednarodnih glasbenikov in dirigentov je kvintet k sodelovanju povabil pomembna japonska skladatelja Daja Fudžikuro in Tošija Hosokavo, ki bosta podajala svoje misli o glasbi in seveda tišini, ki je pomemben dejavnik tako pri filozofskem pristopu k skladanju kot tudi na ravni glasbe, v kompoziciji japonske glasbe. Prvi bo svoje glasbene poglede predstavil 14. oktobra v Modri sobi Filozofske fakultete na predavanju z naslovom V moji domišljiji ni stvari, ki je nimam rad, drugi bo nastopil 17. oktobra v Trubarjevi hiši literature s predavanjem Glasba je prostor, v katerem se srečajo note in tišina. 18. oktobra bo Tošiju Hosokavi posvečen portretni koncertni večer Starodavni glasovi.

Poleg dveh japonskih skladateljev bodo skladbe iz vseh treh obdobij Takemicujevega ustvarjanja razsvetljevali tudi številni japonski glasbeniki s svojimi izvedbami predvsem na tradicionalnih instrumentih: Džunko Handa (biva), Tadaši Tadžima (šakuhači), Naoko Jošino (harfa), Majumi Mijata (šo).

Ob razširjanju obzorij z japonsko obarvanim glasbenim programom, ki bo nazorno predstavil pregled glasbenega razvoja Takemicuja z izvedbami ne samo njegovih del, temveč tudi del njegovih vzornikov Debussyja (Morje) in Cagea (Ryoanji), bo festivalsko dogajanje hkrati izpolnilo še eno pomembno poslanstvo, in sicer skrb za rast na področju slovenske sodobne ustvarjalnosti. Koncertni spored bosta tako zaznamovali krstni izvedbi dveh novih del za pihalni kvintet skladateljic Alje Zore in Tadeje Vulc.

Še eno plat Takemicujeve glasbene ustvarjalnosti, ki je segla tudi v neklasične glasbene žanre (pop), pa predstavlja filmska glasba, ki jo bo moč slišati ob projekcijah filmov Ran (Kaos) Akire Kurosave in Vzhajajoče sonce (Rising sun) Philipa Kaufmana

Program festivala si lahko ogledate TUKAJ.