20.08.2019

Sound Explicit 2019 v znamenju jazza

Festival se bo odvijal 2. in 3. septembra v prostorih Jakopičeve galerije v Ljubljani. O letošnji izvedbi smo se pogovarjali s programsko voditeljico festivala, Mojco Zupanič

Luka T. Zagoričnik

Sound Explicit 2019

Cikel zvočnih dogodkov Sound Explicit v produkciji Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki pokriva sodobno umetnost, je v našem prostoru prisoten že sedemnajst let. Njegova osnovna tendenca še vedno ostaja ista: različne zvočne prakse prenesti v galerijski prostor in predstavljati domačo ustvarjalnost ter omogočati mednarodna soočanja in sodelovanja znotraj njih. Na začetku se je cikel osredotočal na prakse zvočne umetnosti, avdiovizualnih performansov, elektroakustične glasbe in  svobodne improvizacije, počasi pa se je težišče izraziteje premaknilo k sodobnemu jazzu. Takšna je tudi programska zasnova letošnje edicije, ki jo bodo s samostojnimi nastopi in združeni v različne zasedbe, od dueta do tria, otvorili pianist Marko Črnčec, pihalec Igor Lumpert in bobnar Aljoša Jerič. Vsi trije so osrednja imena domačega sodobnega jazza in zazrti v različne tradicije razvejanega jazzovskega polja. Prva dva sta aktivna člena njujorške jazzovske srenje, Jerič pa je dobro ukoreninjen ne le doma, temveč tudi v odmevnih mednarodnih projektih. Drugi dan festivala je namenjen soočenju domačega tria Denisa Beganoviča (Denis Beganovič – pozavna, Mario Babojelič – klasična kitara, efekti, Peter Smrdel – kontrabas) ter madžarske zasedbe Kodály Spicy Jazz, ki reaktualizira glasbo Zoltána Kodályja in njegovo umeščanje madžarske ljudske tradicije v jazz. Mutiinštrumentalist Denis Beganović bo s triom premierno predstavil atmosferske skladbe s prihajajoče plošče.

Festival se bo odvijal 2. in 3. septembra v prostorih Jakopičeve galerije v Ljubljani (več o programu in nastopajočih najdete TUKAJ). O letošnji izvedbi smo se pogovarjali s programsko voditeljico festivala, Mojco Zupanič.

Kako sama vidiš programske spremembe v ciklu Sound Explicit, ki se zadnja leta vedno bolj nagiba k improvizirani glasbi, letos zlasti k jazzu. Zakaj ti premiki v primerjavi s preteklo prakso? 

Cikel Sound Explicit je bil zasnovan pred sedemnajstimi leti (l. 2003) in se je na začetku osredotočal na eksperimentalno glasbo, ki je bila redkeje zastopana v programskih shemah; v zadnjih letih je prostora zanjo več, naš cilj je pa še vedno isti: da gostimo kvalitetne, inovativne posameznike, bodisi da gre izvajalce tako imenovane nove glasbe bodisi jazz glasbenike. 

V prvem večeru ste se odločili za zanimiv koncept solo nastopov treh cenjenih domačih ustvarjalcev iz polja sodobnega jazza, dva sta dejavna na njujorški sceni, eden pa na domači, a z mednarodnimi izdajami in izkušnjami. Kaj naj bi po tvojem mnenju prinašal format solo nastopov ter nato duetov in tria? 

Solo nastope prakticiramo že zadnjih nekaj let in jih mestoma združujemo z drugimi glasbeniki, ki niso nujno povezani, lahko pa so in so že kdaj prej nastopili skupaj znotraj kakšnega večjega sestava, ne pa še v duetu ali, kot v letošnjem primeru nastopa tria Črnčeč Lumpret Jerič, kot trojka.

Nasploh je glede na ozemeljsko majhnost Slovenije težje narediti program, ki ne bi bil že kje predstavljen. Ampak ravno z manjšimi zasedbami, ki se v večini primerov formirajo samo za to priložnost, se izognemo morebitnemu očitku o že nemalokrat slišanem; tako so ti koncerti res izvedeni samo na Sound Explicitu. Nekateri koncerti so bili tudi posneti in so izšli na nosilcu zvoka (duo Mezei in Šalamon), drugi še čakajo na izid.

Velikost zasedb je vezana tudi na podporna sredstva, ki so bistveno manjša, kot bi si želeli, in so se v zadnjih dveh letih še občutno zmanjšala. Marsikateri glasbenik se z ozirom na naravo oziroma formo Sound Explicita sam včasih oddalji od svoje standardne, prepoznave vloge, ki bi jo od njih nemara najprej pričakovali, hkrati pa tovrstni nastopi izvajalcu predstavljajo svojevrsten izziv.

Drugi večer nadaljuje sodelovanje z Balassijevim inštitutom pri nas, ki postavlja v ospredje madžarske ustvarjalce. Tokrat bomo na isti dan slišali madžarsko zasedbo in mlajši domači trio. Kakšne vzporednice in razlike ter možnosti za sodelovanja vidiš med madžarskimi na eni ter domačimi ustvarjalci na drugi strani?

Za nas so pomembna sodelovanja s tujimi izvajalci, ki nami jih uspe pripeljati na Sound Explicit; največkrat gre za nastopajoče iz Madžarske ali Avstrije ob podpori Balassijevega inštituta oziroma Avstrijskega kulturnega centra. Tako smo pred dvema letoma ob podpori Balassijevega inštituta gostili Szilárda Mezeia, ki je nastopil solo, kasneje pa še skupaj s Samom Šalamonom. Njun del koncerta je izšel tudi na nosilcu zvoka. Pred leti je slovenski kontrabasist Robert Jukič nastopil z avstrijskim trobentačem Danelom Nösingom, pianist Marko Črnčeč pa z avstrijskim tolkalcem Bernhardom Shimpelsbergerjem itd. Letos k nam iz Madžarske prihaja Kodály Spicy Jazz, ki bo nastopil drugi večer, tako kot trio Denisa Beganoviča. Poleg posameznih glasbenih vzporednic je obema zasedbama skupno, da sta relativno mladi in obe se bosta v Ljubljani predstavili prvič. Pri obeh bodo tudi prestavili svoj novi material, Denis Beganović hkrati premierno v Ljubljani še novi album, ki bo izšel jeseni. 

S podporo tujih kulturnih centrov nam je omogočeno, da k nam pripeljemo zasedbe ali posameznike, ki jih sami ne bi mogli. Izvajalcem damo možnost za potencialno nadaljnje povezovanje, občinstvu pa redko koncertno izkušnjo.

Kljub bližini Madžarske se mi zdi, da je pretoka in sodelovanja ter izkoriščenih možnosti premalo, čeprav se je ob odprtju Balassijevega inštituta in z njegovo podporo ta slika bistveno popravila in imamo več uvida v madžarsko kulturo, kot smo ga imeli pred tem. Bojim pa se, da zaradi naše nespodbudne mednarodne kulturne politike za slovenske izvajalce teh možnosti ni toliko.