23.05.2018

Svež dih v prostoru Društva slovenskih skladateljev

V ponedeljek, 14. maja 2018, je v Kogojevi dvorani Društva slovenskih skladateljev Koncertni atelje tokrat izpolnila glasba Nevilla Halla, Mateja Bonina, Brine Jež Brezavšček, Beata Furrerja, Vinka Globokarja in Jakoba Ježa.

Marina B. Žlender

Anja Clift in Barbara Jernejčič Fürst
Foto: © DSS

V ponedeljek, 14. maja 2018, je v Kogojevi dvorani Društva slovenskih skladateljev Koncertni atelje tokrat izpolnila glasba Nevilla Halla, Mateja Bonina, Brine Jež Brezavšček, Beata Furrerja, Vinka Globokarja in Jakoba Ježa. Dela sta izvajali flavtistka Anja Clift in mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst. Koncert je minil v intimnem vzdušju, glede na kvaliteto pa bi si zaslužil večji prostor.

Večer je izpostavil kvalitete obeh izvajalk in njunega skupnega poustvarjanja. Oblikovali sta večplasten in poglobljen dialog, v katerem so se iskrili posamezni trenutki solističnih delov in se stapljali s sinhronim, suverenim in predanim izvajanjem. Anja Clift nas vedno znova preseneti s svežo in izvirno interpretacijo, Barbara Jernejčič Fürst pa z zrelostjo in uravnoteženim pristopom.

Koncertni atelje je za ustvarjalce in ljubitelje sodobne glasbene produkcije tisti vir dogodkov, ki združuje domače ustvarjanje z dosežki iz tujine in jim tako daje okvir, ki sega preko meja. To velja tudi za zadnji koncert, ki se je pričel s skladbo Nevilla Halla, v kateri je avtor glasbeno obravnaval besedilo Ezre Pounda, And out of nothing... iz Canta II (za altovsko flavto in mezzosopran). Skladba je sestavljena iz treh uvodnih stavkov, v katerih se besedilo zgolj pripravlja in sestoji iz posameznih zlogov, v četrtem, glavnem stavku pa se besedilo razodene v polnosti besed, v katere prerastejo zlogi. S tem je skladatelj poudaril zvočno vsebino pesmi in jo vpel med flavto in glas, ki nastopata enakovredno. Pri tem sprva izpostavljata sičnike in šumnike, kasneje pa prerasteta v vedno bolj pomensko vsebino. Pomembno vlogo pri tem ima tišina, ki je poetično vtkana v skladbo in nas v odmevu spominja na Sciarrinova dela. Delo izžareva rahlost trenutka in nas prepriča z občutenostjo zvoka. Skladba Mateja Bonina Fragment for one za bas flavto solo je vzbudila občutek pretoka zvočne energije preko različnih izvajalskih prijemov, ki so omogočili zvočno fluidnost in enovitost. Skladba je vseskozi vznemirljivo nepredvidljiva, in to kljub vpetosti v kroženje posameznih gest, in ostaja nekako na meji ter nam posreduje neposredno zvočno tvarino. V zreli interpretaciji Anje Clift je izžarevala še posebno moč. Tretja je bila na vrsti skladba Človek in morje Brine Jež Brezavšček za mezzosopran in altovsko flavto s spremljajočima tolkaloma, v kateri smo prisluhnili prepletu govornega, petega in igranega. Skupna podoba skladbe je torej nastajala iz vsega trojega s prefinjeno rabo inštrumentov in besedila, ki sta ga z angažirano igro oblikovali nastopajoči ter tako subtilno poudarili njegovo vsebinsko in tonsko poetičnost. Delo je nastalo na podlagi istoimenske pesmi Charlesa Baudelaira.

V drugem delu programa je bila prva na vrsti skladba Auf tönernen Füßen za glas in flavto Beata Furrerja. V njej smo se srečali s poezijo pesnice Friederike Mayröcker, ki jo je Furrer uporabil v izvirni podobi ter jo hkrati vstavil v prepričljiv glasbeni kontekst. Ta se giblje med glasno in tiho izgovorjenim ob razgibanem zvočnem izvajanju flavtistke, pri kateri je bil skladatelj pozoren zlasti na skladanje oz. sovpadanje z besedilom v posameznih segmentih. V njih se obe protagonistki zlijeta v skupno tvarino in ustvarjata nepozaben zvočni vtis. Sledilo je delo Second Thoughts za ženski glas Vinka Globokarja, ki je pozitivno presenetila z izjemnim naborom zvokov, od petja, govora, krikov, deklamacije do vdihov in izdihov ..., ki jih je Barbara Jernejčič Fürst pospremila z obilico zvočnih elementov različnih zvočil (tamburin, raglja itd.). Gre za drugi del trilogije, v katerem izvajalka »prebira« prejeto pismo in ga komentira. V neverjetni lucidnosti zvočnih prijemov prepoznamo tudi Globokarjevo ironijo. Koncert je sklenila skladba Gozdni odmevi za mezzosopran in flavto Jakoba Ježa, ki ni novost, saj je po naročilu Festivala sodobne komorne glasbe v Radencih nastala že leta 1983, a je delovala enako sveže kot ostala dela. V njej se besedilo odraža le v fragmentih in kot vir zvočnih gest in izvajanja, ki mu botruje mestoma izpostavljena ritmična podstat. Po naboru invencij lahko skladbo mirno postavimo ob bok sodobnim delom. 

Večer je izpostavil kvalitete obeh izvajalk in njunega skupnega poustvarjanja. Oblikovali sta večplasten in poglobljen dialog, v katerem so se iskrili posamezni trenutki solističnih delov in se stapljali s sinhronim, suverenim in predanim izvajanjem. Anja Clift nas vedno znova preseneti s svežo in izvirno interpretacijo, Barbara Jernejčič Fürst pa z zrelostjo in uravnoteženim pristopom. Ne čudi nas, da se umetnici v veliki meri posvečata izvajanju prav sodobne glasbe, ki zahteva nove pristope h glasbeni tvarini in pogosto razširjene izvajalske tehnike. V pričujočem večeru sta dokazali, da se znata vživeti v kompleksna in zahtevna dela ter poslušalcu ponuditi osebno interpretacijo, ki odraža tudi njuni izvajalski osebnosti.