11.12.2020

Temačna odmaknjenost

Medtem ko se bomo na epilog kompilacije ob deseti obletnici delovanja domače založbe Beton še pošteno načakali, pa je dramaturški lok enega posnetka na dva tedna nepričakovano presekal prvenec temačnih udarcev na presečišču težkega rocka, hiphopa in elektronike popolne neznanke Frenklyja.

Borja Močnik

Bad Judgement

Frankly

Bad Judgement

Beton Records
2020

Založba Beton je po dvoletnem pavziranju in precej sporadičnem založniškem toku že pred tem letos postregla z verjetno najdlje izhajajočo kompilacijo v zgodovini slovenske popularne glasbe. Od aprila naprej namreč vsakih nekaj tednov prikaplja nov posnetek skupinskega beleženja desete obletnice njenega delovanja. S tem da zgodba zbirke BE10N sploh še ni niti približno končana! Medtem ko bomo na končni pristanek omenjenega projekta čakali še kar nekaj mesecev, pa je vmes priletel samostojni prvenec enigmatičnega producenta FranklyjaBad Judgmement je podtalje. Je alternativa na slovenski elektronski sceni, saj se ne zanaša na vpetost avtorja v mreže domačega dogajanja in ustvarjanja. Alternativa je tudi stilsko, saj se ne zanaša na uveljavljene hakeljce, na žanrska ziheraštva ali stilske trende, glasbi Franklyja bi stežka podali kako primerjavo ali referenco. Edinstveno vzdrževanje mračnega vzdušja, brez popuščanja, a z nekaj tehnične rezerve.

Če sploh lahko govorimo o domači sceni beatov, potem njeno založniško dejavnost nedvomno najbolj vestno izvajata dve domači etiketi. Prva je rx:tx, druga pa Beton, pri kateri v kratkem pričakujemo izid prvenca štajerskega producenta YNGFireflyja, v preteklosti pa je postregla s projekti beatovskih deviacij Šuljota, .čunfe in Blaža. Tudi prvenec Franklyja z naslovom Bad Judgement ni nič bolj konvencionalen, klišejski ali ortodoksen izdelek.

O producentu, ki se skriva za tem imenom, ni znanega praktično nič. Prazen list založniških referenc in promocijski tekst, ki odkriva le to, da je kot mladenič igral bas kitaro, da je nekaj malega izdal pod psevdonimom Fat & White in da gre za zapriseženo metalsko glavo. Tudi brez pojasnila slednje postane jasno takoj po poslušanju prvega posnetka Bad Synth, saj je njegova najočitnejša lastnost kombiniranje zloveščih linij sintetizatorja in metalskega kruljenja v ozadju, ki nima kake vokalne funkcije, ampak prevzema funkcijo učinkov šuma, ki je značilna za razne odvode alternativne elektronike. Prav zloveščost, temačnost, distorzija so glavne značilnosti albuma, ki mu uspe v celoti držati precej enotno razpoloženje. To je sezoni primerno – zimsko in nočno. Hudo izstopajočih posnetkov ni in prav zato Bad Judgement kot izdelek zveni celovito, kompaktno in enovito.

Glavni štih skrivnostnega producenta je odtujeno melodično plastenje grizoče hladnih sintetizatorskih linij na podstati programiranih ritmov, ki so glavni pogon dinamike posnetkov. In prav bobni so morda najšibkejši člen, poleg na trenutke ne najbolj obrtniškega aranžiranja. Muzika, ki na presečišču distorzije post rocka, čudaške elektronike in levopolnih beatov stavi na industrijski, kovinski zven, nujno potrebuje markantnejše, konkretnejše ritme, porinjene bolj v ospredje. So ključna komponenta.

Bad Judgmement je podtalje. Je alternativa na slovenski elektronski sceni, saj se ne zanaša na vpetost avtorja v mreže domačega dogajanja in ustvarjanja. Alternativa je tudi stilsko, saj se ne zanaša na uveljavljene hakeljce, na žanrska ziheraštva ali stilske trende, glasbi Franklyja bi stežka podali kako primerjavo ali referenco. Edinstveno vzdrževanje mračnega vzdušja, brez popuščanja, a z nekaj tehnične rezerve.