11.10.2019

Tretji Dnevi slovenske muzikologije

Med 14. in 17. oktobrom bodo v Ljubljani potekali tretji Dnevi slovenske muzikologije.

Tanja Benedik

dr. Katarina Bogunović Hočevar
Foto: SIGIC

Na novinarski konferenci je dogajanje najavila predsednica Slovenskega muzikološkega društva, dr. Katarina Bogunović Hočevar. V okviru Dnevov slovenske muzikologije društvo predstavlja dejavnost stroke in izpostavlja nekatera vprašanja, s katerimi se sooča slovenska glasba. 

Osrednji dogodek bo znanstveni simpozij Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes, ki ga društvo pripravlja skupaj z Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete. S tem simpozijem se pridružujejo slovesnostim ob praznovanju stoletnice Filozofske fakultete, na neki način pa bo to tudi priložnost za samorefleksijo stroke, prevetritev nekaterih vprašanj, pregled preteklega in aktualnega dela muzikologov in etnomuzikologov. Na letošnjih dnevih bo sodeloval gost iz salzburškega Mozarteuma, dr. Thomas Hochradner, ki bo premišljeval o sodobnem nacionalnem in regionalnem glasbenem zgodovinopisju. Njegovo predavanje bo 15. oktobra na Filozofski fakulteti. Kot vsako leto društvo znova pripravlja medgeneracijsko druženje in srečanje alumnov Oddelka za muzikologijo, ki bo 16. oktobra ob 18.00 v Viola dvorani Kazine. 

Katarina Bogunović Hočevar je povedala: »Srečanje se bo pričelo s pogovori z avtorji monografij s področja muzikologije, etnomuzikologije in glasbene pedagogike, ki so izšle v zadnjem letu. Matjaž Barbo v svoji monografiji razpravlja o zgodovini slovenske muzikologiji. Druga skupina monografij predstavlja poglede na posamezne skladateljske poetike. Vesna Venišnik predstavlja ustvarjalnost Marjana Lipovška, Sara Zupančič preučuje Kačjega pastirja Pavleta Merkuja, sama pa skozi muzikološko analizo in sintezo razkrivam glasbena dela Janka Ravnika. Urška Rihteršič ponuja pogled na aleatoriko in njen odmev v glasbi slovenskega povojnega modernizma, Larisa Vrhunc prikaže vplive spektralne glasbe na slovensko kompozicijsko ustvarjalnost v zadnjih desetletjih, s področja glasbene pedagogike pa Katarina Zadnik prispeva monografijo z naslovom Nauk o glasbi v slovenski glasbeni šoli. Posebej bi izpostavila publikacijo The Oxford Handbook of Applied Ethnomusicology, ki je izšla pri Oxford University Press in jo je uredil Svanibor Pettan skupaj z etnomuzikologom Jeffom Toddom Titonom. S kolegom Leonom Stefanijo sva uredila publikacijo na temo ženskosti v glasbi skladateljic po letu 1918. Gre za poglede nekaterih manjših glasbenih kultur Evrope, prispevke iz posameznih regij vzhodne Evrope, ki jih ponujajo avtorice iz različnih držav. Pogovor bo pripravila in vodila muzikologinja Mojca Menart

Ker je muzikološko delo tesno povezano z glasbeno poustvarjalnostjo, so tri dneve obogatili s tremi koncerti. Na prvem bo zaigral ansambel za sodobno glasbo neuverBand. Ta koncert v Cankarjevem domu v okviru cikla Zvokotok pripravlja Zavod Sploh, pred koncertom pa bo predavanje umetniškega vodje ansambla, Paula Clifta, o uporabi grafičnih znakov v sodobni glasbi. Na drugem koncertu bo v okviru cikla samospevov Glasbene matice nastopil Aco Bišćević. Posebnost koncerta je, da bo izvajalec sam poustvaril niz Schubertovih samospevov. Štiridnevno dogajanje bo sklenil koncert iz cikla Harmonia concertans, ki ga prirejata zavod Harmonia Antiqua Labacensis in Muzikološki inštitut ZRC SAZU. Na koncertu bodo izvedeni Trii z baročno lutnjo Silviusa Leopolda Weissa. Predkoncertni pogovor bo pripravil Tomaž Gržeta.

Program si lahko ogledate TUKAJ.