12.05.2011

Tudi drugačen Gallus

Dve zgoščenki Komornega zbora RTV Slovenija s kratkim, a povsem zadostnim naslovom Iacobus Gallus dopolnjujeta že znano in manj znano o tem renesančnem skladatelju.

Urša Šivic

Iacobus Gallus

Komorni zbor RTV Slovenija

Iacobus Gallus

ZKP RTV Slovenija
2011

Dve zgoščenki s kratkim, a povsem zadostnim naslovom Iacobus Gallus dopolnjujeta že znano in manj znano o tem renesančnem skladatelju. Izvajalski ansambel je Komorni zbor RTV Slovenija, in ker gre za posnetke, nastale v več obdobjih, v različnih snemalnih prostorih in za različne projekte (2007, 2008, 2010), ga poslušamo v njegovih različnih pevskih zasedbah. Dirigent na obeh zgoščenkah je Sebastjan Vrhovnik, na drugi zgoščenki pa razen njega še nemški dirigent Holger Speck. Glasbeni delež zgoščenk pomembno dopolnjuje spremno muzikološko besedilo dr. Eda Škulja, ki po uvodni biografiji skladatelja umešča posamezne skladbe v kontekst Gallusovega celotnega opusa ter hkrati poslušalca opozarja na njegove zanimivejše kompozicijske rešitve.

Zgoščenko uvede Missa super Lam non dicam vos servos oziroma njena stavka Kyrie in Gloria. Interpretacija, nastavljena v maši, se nadaljuje v motetih: Vrhovnik lepo, celostno izpeljuje fraze, ki pa jih zajema zelo široko, celo razvlečeno, kar daje celoti, z izjemo redkih povednih artikulacij, občutek neizrazitosti. Vokalni parti so diferencirani, kar poslušalcu omogoča, da sledi linijskemu dogajanju v partituri.

Če je Vrhovnikova interpretacija Gallusovih del na prvi zgoščenki vsebinsko nekoliko enolična, na drugi zgoščenki oživi. Linijski poteki kažejo tu izrazito individualnost, ker jih dirigent izpostavlja iz celote partiture, zato ustvarja izrazitejše spremembe v tempih, metrumu, melodične fraze pa kot gibke in dinamične loke. Ves čas vztrajno zadržuje pozornost poslušalca na detajlnem dogajanju in s fraziranjem na ravni mikrostrukture ohranja v glasbi živost in napetost. Tudi pogosta repetitivnost izvedbi ne odvzema zanimivosti, saj jo obrača v prid vzdrževanju dinamike in gradnji muzikalnega loka. Središče dinamičnega besedilnega dogajanja prehaja tudi v izvedbo madrigalov, ki so še bolj transparentni v imitativnih delih. To Vrhovnik izkoristi predvsem v madrigalih s tematikami iz živalskega sveta, ko na mestih »oglašanj« živali poseže po glasovni imitaciji. Domen Marinčič na violonu in Tomaž Sevšek na pozitivu imata sicer spremljevalno vlogo, vendar ne ovirata integritete vokalnega dogajanja; v nekaterih (počasnejših) skladbah violon bistveno dopolnjuje homofono zborovsko strukturo. V primerjavi s temi so madrigali na koncu prve zgoščenke interpretativno bolj raznoliki in ponujajo že na besedilno-kompozicijski ravni več svobode.

Kot zadnja na drugi zgoščenki je posneta Missa ad imitationem Pater noster pod vodstvom nemškega dirigenta Holgerja Specka. Spremljevalni instrumentarij je tu obširnejši; predstavljajo ga člani nemškega baročnega orkestra Les Favorites (Torsten Übelhör na orgelskem pozitivu, Sabine Kreutzerberger in Franziska Finckh na violi da gamba, Johannes Gontarski in Dennis Götte na teorbi). Instrumentalna spremljava zvočno zaokrožuje in podpira podobo zbora, ob njej pa postajajo mestoma tudi glasovi bolj instrumentalni, gibki in ozvočeni. Speckov odnos do Gallusove kompozicijske zasnove je smiseln in drzen, kar ga sicer včasih privede v pretirano vznesenost in hitro gostobesednost. A to ne nazadnje podpira namen te izdaje, ki je dopolnjevanje že znanega Gallusa z drugačnimi in novimi izvajalskimi pristopi.