04.02.2017

Večdimenzionalnost zvočnosti istega trenutka

Jaka Berger – Brgs nadaljuje s solističnimi zvočnimi raziskovanji. Fragments of the present je zvočni zapis druge generacije njegovega prepariranega bobna.

Peter Baroš

Fragments of the present

BRGS

Fragments of the present

Zvočni prepihi
2017

V Sloveniji bi bržkone stežka našli glasbenika, ki ustvarjalno posega v tolikšno žanrsko raznovrstje kot Jaka Berger – Brgs. Ob številnih domačih in mednarodnih sodelovanjih, o katerih se je na široko razgovoril v intervjuju za Odzven, je posebej zanimiva njegova solistična pot. Na njej se vse globlje posveča raziskovanju in manipulaciji zvočnih zmožnosti, ki jih omogoča njegov osnovni inštrument, boben. Številne solistične izdaje, ki jih je zabeležil v katalog lastne založbe Zvočni prepihi, vključujejo zvočne eksperimente od moduliranja terenskih posnetkov do spuščanja v mikrokozmos zvočnih zmožnosti elektroakustike. 

Posebno mesto Brgsovega solističnega udejstvovanja zavzema prepariran boben. Ta sam po sebi seveda ne predstavlja nobene novosti; tudi med domačimi tolkalci je precej razširjen (npr. Zlatko Kaučič, Vid Drašler …). Na drugi strani se Brgs posveča tudi ozvočevanju svojega akustičnega inštrumentarija na način, da iz njega izvablja najskritejše zvočne vzorce, ki znajo ob manipulaciji zazveneti izjemno surovo in prodorno. Tudi to poznamo; na domačih tleh recimo Sama Kutina na hurdy gurdyju. Podobne pristope smo lahko zasledili pri tujih ustvarjalcih, ki so gostovali pri nas, spomnimo se poljske zasedbe Karbido, ki je leta 2010 zatresla Štihovo dvorano Cankarjevega doma, pa francoskega ustvarjalca Olivierja Toulemonda s festivala Neposlušno leta 2013. Naslednja Brgsova intervencija je že redkejša: ozvočen zvok prepariranega bobna ni neposredno ali posredno usmerjen v akustičen prostor, pač pa zvočni signal ponovno zaide nazaj v boben, ki s tem pridobi nove resonančne razsežnosti in nove zvočne zmožnosti, s katerimi lahko ustvarjalec nadalje operira. Ta pristop, ki ga je Brgs označil za drugo generacijo prepariranega bobna, je zabeležen na plošči Fragments of the Present

Fragments of the Present je rezultat zelo premišljene glasbene stvaritve, ki posega tako na področje tehničnih inovacij kot na področje odgovornosti in spoštovanja do prostora kot takega, prostora, ki je ne nazadnje pogoj bivanja, tudi zvočnega.

Zagonetni naslov plošče, ki na prvi pogled nemara deluje kot oksimoron, vabi k daljšemu premisleku in oblikuje poslušalčevo izhodišče pri poslušanju. Prezenca je že sama najveličastnejši pojem, povezan z glasbo, no, vsaj za tisti krog poslušalcev, ki trdi, da se glasba zares rojeva in razodeva v svoji zvočnosti, v svojem zvenu. Prezenca v glasbenem smislu se izmuzne temeljnim delitvam na percepcijo in mišljenje, čute in razum, telo in duh, zmore jih misliti skupaj. Postavlja glasbo v tukaj in zdaj, v mitični moment pristne ponovitve, v kateri deluje človek kot celota, združena v enost tega, kar jo obdaja. Kako s te pozicije misliti fragmentarnost? Kako razdeliti to, česar bistvo se zdi ravno nedeljivost? Brgs ponuja enega izmed možnih odgovorov na to vprašanje.

Album Fragments of the Present vsebuje štiri kompozicije, ki s svojimi naslovi zelo jasno nakazujejo, da se je ustvarjalec usmeril k materiji v širšem smislu: Winds, Sands, Waters in Greens. Ovitek plošče krasi ilustracija Špele Škulj, bela sfera na črni podlagi. Sferičnost prav tako asociira na materijo, tako na njeno makrokozmično kot tudi mikrokozmično raven. Sfera je prepredena z drobnimi nitkami, ki budijo podobo zvočne membrane, ki pa je ne karakterizirajo kakšne pravilne zlatorezne poteze, temveč prej kaotičnost in dinamičnost, ki tvorita koherentno celoto. 

Podobno kot sfera na ovitku delujejo skladbe. Njihov osrednji pas zaseda zvok, ki preko akustične zanke iz posameznih zvočil prihaja nazaj v osrednje zvočilo, boben, in se od tam z računalniškimi moduliranji razliva v zvočno okolje. Okoli tega pasu, ki deluje vse prej kot statično, se razpira prostor za številne Brgsove intervencije. Naslovi so kot didaskalije zvočnega zapisa, poslušalcu se hitro prikažejo podobe, ki jih orisuje zvok. V skladbi Winds ga zajamejo kratki in dolgi sunki, ki jih Brgs ustvarja z igro po strunah. Zvočna manipulacija sunke podi po prostoru. Frekvence trkajo med seboj, se prežemajo in vrtinčijo. Razpoznavni so odmevi, zavijanje vetra, ki se ujame med prostorske prepreke. Sands zakoličijo subtilni zvočni premiki, delujejo kot osameli znaki življenja sredi puščavskih prostranstev. Brgs se v skladbi osredotoča na manipuliranje zvoka iz zanke. Zlagoma ga dviguje iz nizkih frekvenc, v ospredje spušča raznolike alikvote. Ustvarja občutek kontinuiranosti in repetitivnosti, kar potrjuje ustvarjalčevo izurjeno tehnično obvladovanje sicer muhaste zvočne gmote, ki se ustvarja skozi zanko. Dolgi zveni nizkih frekvenc delujejo kot tektonski premiki, subtilni mikro glasbeni vzorci pa kot droben prah, ki se polagoma dviguje in pada nazaj. V skladbi Waters zvok izpodriva zvočno okolje, kot zrak izpodriva vodo. Brbotanje, mešanje zvočnih tokov in njihovo kanaliziranje v raznolike izteke. Intervencije so sunkovite, odrezane in ostre. Špikajoč zvok spominja na nevihtni dež sredi nemirnega oceana. V Greens se razprostira precej enolična zvočna gmota, v katero dregajo posamezni odtenki drugih zvočnih intervencij. Dregljaji delujejo rafalno in avtomatizirano, kot vdor brezdušnega tujka v neomadeževano okolje. Prvi vdira, slednje ječi. 

Prezenca glasbe je pristna, najsi gre za živo izvedbo ali njen posnetek, Brgs operira hkrati z obema. Boben se zdi kot črvina, v kateri se srečujejo različne dimenzije zvočnosti: na eni strani razširjeni akustični inštrumentarij v obliki neposrednih dotikov membrane ali strun, na drugi strani pa isti zvok, ki prihaja nazaj in se v istem hipu ponovno rojeva znotraj istega okolja, v katerem sočasno nastaja. Tretjo hkratno dimenzijo zastopa ustvarjalec sam. Je tisti, ki sleherni zvočni vtis ustvari, ga oblikuje in sočasno uokvirja končno podobo zvočnosti, ki jo po svoji volji spušča na končno prostost. Brgsova volja izkazuje spoštljivost do zvoka in kaže, da se močno zaveda pomembnosti, zahtevnosti in odgovornosti svojega početja.

Fragments of the Present je rezultat zelo premišljene glasbene stvaritve, ki posega tako na področje tehničnih inovacij kot na področje odgovornosti in spoštovanja do prostora kot takega, prostora, ki je ne nazadnje pogoj bivanja, tudi zvočnega. Brgsovo obvladovanje tehničnih prvin njegovega inštrumentarija pa kar kliče po novih stvaritvah, takih, ki bodo še drznejše, še bolj kompleksne in še bolj narativne.