17.09.2019

Vesel uvod v 15. Festival slovenskega jazza

9. septembra se je s predstavitvijo Jazzopisa, otvoritvijo razstave in koncertom v Ljubljani pričel prvi uradni dogodek pestrega programa 15. Festivala slovenskega jazza, ki se bo na Ravnah na Koroškem odvijal med 17. in 21. septembrom.

Dušan Mijanović

Tiskovna konferenca Festivala slovenskega jazza in predstavitev nove edicije revije Jazzopis.
Foto: Primož Lavre

Na Ravnah na Koroškem jazz glasba odzvanja od leta 2007. Glasbeni zanesenjak Robi Jamnik je skupaj s Kulturnim društvom Drugi zvoki organiziral glasbeni cikel Jazz Ravne ter Festival slovenskega jazza, ki se bo na Ravnah odvil osmo jesen zapored. Med letoma 2003 in 2012 pa je festival potekal v prestolnici pod taktirko Jazzovskega društva Ljubljana.

Jamnik se je v Trubarjevi hiše literature, kjer je potekal prvi promocijski dogodek Festivala slovenskega jazza, zahvalil za obisk, saj je bil presenečen nad udeležbo. Opozoril je na razliko med periferijo in centrom, kar je bil pravšnji uvod v otvoritev fotografske razstave z naslovom Big Band – Big Fun, ki jo je pripravila fotografinja Nika Hölcl Praper. »Spomnim se, ko je bil Big Band RTV Slovenija prvič pri nas na Ravnah, ki veljajo so zabačen kraj. Kdor živi v Ljubljani ali v večjemu kraju, niti ne opazi, da big band nonstop igra okrog vas. Pri nas je pa gostovanje big banda pravi dogodek. Če pa pride skupaj s solistom ali vokalistko, je za nas to veliko veselje,« je Jamnik pojasnil, od kod angleška skovanka naslova razstave. To je potrdila Nika Hölcl Praper, ki je že pet let uradna fotografinja cikla in festivala: »Res je, kar je povedal Robi, ko pride k nam big band, se festival, ki se dogaja v Klubu Kompleks, prestavi v kulturni center, kjer se zbere veliko obiskovalcev, ki niso zgolj jazz privrženci. Robi je človek, ki je vzgojil celo mesto, da prihaja na dogodke. Vse big bande, ki so doslej gostovali pri nas, je občinstvo odlično sprejelo, in prav vsi so pričarali posebno radostno vzdušje tako na odru kot tudi pod njim. Razstavljene fotografije sem izbrala naključno, sem pa takoj opazila, da je veliko več ženskih motivov, kar je ponavadi izjema. Saj to je tudi Nina Novak, urednica Jazzopisa, omenila v enem izmed intervjujev.« Toda paradoks letošnjega festivala je, da letos big band ne bo nastopil, čeprav je rdeča nit pete edicije jazz revije, ki jo izdaja Festival slovenskega jazza, tematika domačih big bandov. »To je zasluga Ministrstva za kulturo, od katerega dobimo pogodbo šele avgusta, sredi septembra pa se že pričenja festival; tako da zaradi tega težje načrtujemo,« je pojasnil Jamnik in dodal, da so Ravne eden redkih krajev v Sloveniji s stalno razstavo jazz fotografij.

Urednica Jazzopisa Nina Novak se je reviji pridružila v času nastajanja tretje edicije; je avtorica večine člankov in tudi zasnova Jazzopisa je njena. Z njenim prihodom je Jazzopis postal prava jazz revija in je julija v Sarajevu na predstavitvi najzanimivejših umetniških projektov s področja nekdanje Jugoslavije zastopala Slovenijo. Letošnja izdaja ima 64 strani, naklada znaša 2000 izvodov. Naslovnico, posvečeno bogati tradiciji big bandov, krasi fotografija trobentača Tomaža Gajšta, ki ga je na enem izmed dogodkov v organizaciji Jazza Ravne posnela Nika Hölcl Praper. »To je glasbenik, ki je nastopil na vseh štirinajstih edicijah Slovenskega jazz festivala. Sicer mi ne vodimo statistike, toda lani, ko je nastopil kot posebni gost presenečenja za trobentača Andreja Korena, je povedal, da je do takrat nastopil na vseh Festivalih slovenskega jazza. Letos ga prvič ni na festivalu, zato je pa na naslovnici,« je dejal Jamnik. »Tomaž Gajšt je odličen glasbenik in improvizator, zelo ga povezujemo z orkestri; je član Big banda RTV Slovenija. Zato smo letos uvedli novo rubriko, Zgodba z naslovnice, in se prvič odločili, da na naslovnico uvrstimo osebo in ne neke grafike,« je dodala Nina Novak.

Kot je pojasnil Jamnik, namen Jazzopisa ni postati interno glasilo, nasprotno, preseči hoče lokalno sceno, seveda pa organizatorji radi vidijo, da so v njem tudi domači avtorji. Letos ima Jazzopis povsem drugo vizualno podobo. Na naslovnici so izpostavljeni tema big bendov in intervjuji, ki so povezani z osrednjo temo. Drugo stran krasi program letošnjega Festivala slovenskega jazza. »Sledi rubrika Dirigentska palica. Odločila sem se, da predstavim dirigentsko delo. Predstavila sem Lojzeta Krajnčana, dirigenta RTV Slovenija, ki otvori letošnji Jazzopis; zaključi pa se z intervjujem dirigentke Gordane Buh Žgajner, ki je ena redkih dirigentk v jazzu pri nas. Predstavila sem tudi dva vokalista, ki sta tesno povezana z delovanjem v orkestrih. To sta Nina Strnad, ki je pred dvema letoma gostovala na Ravnah s projektom, posvečenim Jožetu Privšku, ter Blaž Vrbič, ki je tesno povezan z Big Bandom Grosuplje. Statistike o orkestrih nihče ne vodi, prišli pa smo do podatka, da v Sloveniji deluje krepko več kot petdeset orkestrov. Bilo je potrebno skrbno izbrati, katerih šest big bandov bomo vključili v letošnji Jazzopis. Big Band KK sem vključila zaradi projekta Depeched, ki je požel veliko zanimanja izven meja Slovenije. Lani je obeleževal 40 let delovanja. Pogovarjala sem se z Alešem Sušo, ki je tudi član Big Banda RTV Slovenija. Vsem dobro znani pihalec in tolkalec ter dirigent in pedagog Braco J. Doblekar je eden tistih, ki je bil zraven ob začetkih postavljanja jazz glasbe v Sloveniji. Sprehodila sva se skozi spremembe v slovenskem jazzu. Amaterski big band Jazz Punt Big Bad iz Tolmina sem izbrala zaradi zmage na dveh tekmovanjih na Češkem in Madžarskem s projektom A Tribute to the Beatles, kar je lep dosežek za Slovenijo. Pogovarjala sem se z Matijem Mlakarjem. O edinem profesionalnem big bandu – Big Bandu RTV Slovenija – sem se pogovarjala z umetniškim koordinatorjem Lenartom Krečičem. Pogovarjala sem se tudi z Nado Žgur, vokalno pedagoginjo, ki je vzgojila mnogo vokalistov in predvsem vokalistk. V izčrpnem intervjuju je podala zanimive poglede na vokal. Že prej omenjena Zgodba z naslovnice je ena od rubrik, ki upam, da bodo svoje mesto našle tudi drugo leto. Nočemo biti vezani zgolj na Koroško, toda vseeno skušam izpostaviti tudi domačine. Eden od njih je gotovo v Parizu živeči Izidor Leitenger, ki ima izkušnje z dolgoletnim delovanjem v tujini. Pogovarjala sem se z Romanom Fondo, ki od leta 2010 vodi naš najstarejši delujoči orkester, Celjski plesni orkester Žabe. Pogovarjala sem se tudi s Petrom Ugrinom, ki vodi neprofesionalno delujoči orkester profesionalnih glasbenikov La Gverillaz, ki je lani zmagal na tekmovanju na Nizozemskem. Kot zadnji predstavljeni big band pa nastopi Big Band Šmihel, ki deluje v zamejstvu in ga vodi Miha Vavti. V letošnji številki smo ohranili rubriki Jazz med ljudi ter Gostujoče pero. Tokrat gostimo hrvaškega jazzovskega novinarja Davorja Hrvoja, ki je dobil prostor, da izrazi svoje mnenje. Ena od novih rubrik letošnje številke je Raziskano. Gre za povzetek diplomske naloge Ženske o jazzu Teje Pribac. Letos smo na zadnji strani namenili prostor rubriki Cenim kulturo. S tem želimo spodbuditi bralce, da se zavejo pomembnosti kulture,« se je Novakova izčrpno sprehodila skozi letošnjo številko. Kot je povedala, je vsebinska shema za naslednje leto že postavljena, nagiba se k obdelavi jazz delavnic, ki se odvijajo na festivalih, kot so Jazzinty, Klinika Velenje, Jazz Kamp Kranj itd., obdelala pa bo tudi slovensko klubsko jazz sceno.

Sledila je uradna otvoritev festivala, ki je pripadla očetu Festivala slovenskega jazza, Matevžu Smerkolu. Smerkol, ki je festival v Ljubljani vodil prvih osem let, se je zahvalil Robiju Jamniku, ki je držal obljubo, dano ob selitvi festivala na Ravne, da bodo namreč na festivalu nastopali zgolj slovenski glasbeniki s slovensko glasbo (tuji so le gostje naših) ter da bo festival peljal vztrajno naprej, kljub temu da so okoliščine v amaterski državi, v kateri delujemo, take, da bi marsikdo vrgel puško v koruzo.

Za zaključek se je odvil koncert mladega mojstra vibrafona Vida Jamnika, ki je lani diplomiral na Berklee College of Music v Bostonu. V preteklih letih smo ga slišali kot vodjo projektov Viva Jazz Forma in Urgent Detergent. Tokrat je nastopil samostojno; koncert je izvedel na ploščicah, ki mu jih je podaril njegov idol in profesor, Gary Burton. Predstavil je raznolik in razgiban nabor znanih, avtorskih in povsem neznanih improviziranih melodij, harmonij in ritmov. Slišali smo vse od filmske glasbe (James Bond, Diplomiranec) in koroške ljudske (Travniki so še zeleni) do Beatlov (Blackbird) ter druge izvedbe jazz komadov, ki so obiskovalcem narisali veselje na obrazu.

Program letošnjega Festivala slovenskega jazza si lahko ogledate TUKAJ.