17.01.2018

Vrh ledene gore

V petek pred božičem se je zgodilo snemanje zadnjega Aritmičnega koncerta, zadnje dejanje z novim letom ukinjene glasbene oddaje Aritmija na Televizija Slovenija.

Igor Bašin

Aritmija

V petek pred božičem se je zgodilo snemanje zadnjega Aritmičnega koncerta, zadnje dejanje z novim letom ukinjene glasbene oddaje Aritmija na Televizija Slovenija. Dotična oddaja ni bila umaknjena prvič, le da je tokratna agonija presegla okvir razvedrilnega uredništva in sodi v paket marginalizacije kulture na javni televiziji, ki se medtem brez slabe vesti (samo)reklamira pod skupno akcijo evropskih javnih RTV programov Podprimo dobre medije. Pod težo ratingov gledanosti, varčevalnih ukrepov in novih investicij je tako na TVS v tem letu šestdeset terminov izobraževalnih oddaj manj, osemdeset terminov otroških in mladinskih oddaj manj, ne bo se snemalo domačih igranih filmov, ne glasbenih oddaj Aritmija in Popšop, ne filmske Kinoteke.1 Da bo volk sit in koza cela, prištejmo kontinuirano in sistematično porivanje kulture v pozne, nočne programske ure, kar se skuša uravnovesiti z nekaj minutnimi novičarskimi prispevki, na drugi strani pa, da bo dovolj kruha in iger, se med osrednje narodnozabavljaške oddaje vrača Vse je mogoče. Abonirani estradniki, igralci, imitatorji in drugi fičfiriči (se) bodo skupaj s politiki in drugimi svetimi kravami pri koritu še bolj zabavali in brili norce, za povrh pa častno obeleževali šestdeseto obletnico TVS. Vendar zna biti tekoče praznično leto pošteno iznakaženo. Celoletno obelodanjanje in čaščenje dosežkov, biserov in vrhuncev iz zgodovine TV Ljubljana/TV Slovenija bo sporadično razkrinkalo bučke, s katerimi nas zasipa TVS zadnja leta. Še enkrat bolj bo razvidno, v kako globoko brezno je padla javna televizija, ki ni izgubila le glave, ampak tudi programski kompas, zaradi česar se oddaljuje od svojega poslanstva – pokrivanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov ter nudenja kakovostnih in raznovrstnih informativnih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin. 

Vsa godlja z Aritmijo in drugimi kulturnimi oddajami in vsebinami na TVS je samo vrh ledene gore, pravzaprav simptom duha časa. Karkoli rečemo na rovaš javne televizije, lahko v dobršni meri očitamo tudi preostalim osrednjim medijem, tako elektronskim kot tiskanim. Če se je kultura na TVS znašla v poznih urah, je v časnikih pomenljivo odrinjena na predzadnje strani, na spletnih straneh pa jo z mukami najdemo. Kultura je pač nujno zlo. Podhranjenost s kritiškim kadrom, ki bije boj zadnjega mohikanca, gre z roko v roki z naraščajočo tabloidizacijo, silikonizacijo in rumenizacijo medijev. Namesto da bi sprotno pokrivali in vrednotili tekočo produkcijo, ločili zrnje od plev, posredovali in obveščali o živopisnem dogajanju in ustvarjanju, smo priče ignoranci, ki levji delež avtoric in avtorjev spregleda in zanemarja. Kot da ne obstajajo, kar se na primeru glasbe dobro sliši na večini radijskih postaj, ki ne glede na bizarne, z zakonom predpisane kvote t. i. slovenske glasbe še zdaleč ne ujamejo enormne in raznolike domače aktualne glasbene produkcije, ki zadnja leta na terenu doživlja pravi mali razcvet. Ne glede na pestrost in prodornost domače popularne glasbe, ko se odvijajo različni festivali in konference, ko izvajalci vse bolj prodirajo širom po svetu, smo v domačih medijskih kuloarjih priče selektivnemu, izključujočemu in sprevrženemu obravnavanju in promoviranju – po ključu, kdo ima večjega, ter po osebnih preferencah in klikaških vzgibih, s katerimi vsevedni medijski poslovneži in njihovi podrepniki stopajo prek meje dobrega okusa in nemarno smrdijo po konfliktu interesov.

Ker je pri nas vse mogoče, se zna pripetiti, da bo zaradi odsotnosti popularnoglasbene oddaje na TVS naš letošnji najbolj vroči izvozni glasbeni artikel, kot po naših medijih zadnje mesece zelo neumestno naslavljajo skupino Širom, predstavljen v oddaji Prava ideja, ki gosti slovenske zgodbe o uspehu. Šalo na stran! Širom se je kot trn zabil v peto naših medijskih petičnežev in spravlja urednike v nelagodno situacijo, saj debelih deset minut dolge domišljijske kompozicije te zasedbe ne ustrezajo programskim normativom ne na TV ne na radiu. Širom ni medijski produkt, ampak rezultat naše razgibane, ustvarjalno močne in izzivalne glasbene (pod)scene, zaradi katere ni skrbi za dobro muziko, ki jo, preprosto rečeno, premoremo in je del glasbe sveta. In Širom je le eno izmed naših imen, ki so segla čez pohujšanje v dolini šentflorjanski.


Vir: http://www.delo.si/novice/slovenija/programski-svet-vendarle-dal-zeleno-luc-financnemu-nacrtu-rtv.html.