02.01.2016

Za ali proti?

Kontro kontroli je album, ki nas je »presenetil« v trenutkih, ko je bilo fantom dovolj in so morali brez dlake na jeziku spucati vso jezo, ki se je nakopičila v njih, ko se pogledali (bližnji) svet okoli sebe in doumeli pravo globino krize srednjih let.

Gregor Bauman

Kontro kontroli

Indust-Bag

Kontro kontroli

Porezen Records
2015

Leto se je izteklo in treba je narediti nekakšen vsaj približno analitičen prerez, kaj smo in česa nismo slišali v našem prostoru. Naša izhodišča – tako kot rock'n'roll sam – so seveda povsem subjektivna in o njih ne bomo razpravljali, toda jesenski trend na tej strani Alp nam je vsekakor ponudil masovno histerijo obletnic takšne in drugačne vrste. Vse lepo in prav, a mimo tega sta se zgodili (vsaj) dve »manj« pomembni stvari, če sklepamo po ničnem odzivu naših medijev: ekskluzivni enkratni koncert benda Deseti brat ter novi album Kontro kontroli trdoživih metliških punkrockerjev z napako Indust-Bag. Zakaj z napako? Enostavno zato, ker zasedbe Indust-Bag ne smemo niti je nikdar nismo smeli jemati tako ozko in enoznačno, kot se to počne znotraj hitropoteznega žanrskega etiketiranja. Indust-Bag je namreč punk rock in še mnogo, mnogo več. Bend, ki se spretno poigrava s (s)prehodi med (pod)žanri in tematiko, ki je še kako prožna v dolini laži.

Indust-Bag svojih poslanic ne pošilja pogosto v javnost, zato je vsakršen njegov zvočni manifest že vnaprej treba razumeti oziroma tolmačiti kot odnos med (javno) polemiko in pobesnelimi emocijami. Kaplja čez rob, bi se reklo po domače. Kontro kontroli je tako album, ki nas je »presenetil« v trenutkih, ko je bilo fantom dovolj in so morali brez dlake na jeziku spucati vso jezo, ki se je nakopičila v njih, ko se pogledali (bližnji) svet okoli sebe in doumeli pravo globino krize srednjih let. Plodna napetost, kot smo je vajeni iz te generacije, tokrat pritiska ne vrši nekje v boljši preteklosti, temveč odkrito nagovarja sedanjost na način, da briše meje med satiro in tragedijo; na ta način nam fantje sporočajo, da so razlike med iluzijo in norostjo neznatne in da je analiza podalpja pravzaprav analiza celotne družbe. Indust-Bag s svojim odnosom dobesedno in dosledno postavi na glavo obče rabljeno krilatico, da so časi znova punkerski, le punk ni več tisto, kar je bil. Izhodiščni profil benda na vsej črti ostaja provokativen in ne samo dopušča diskurz, temveč zahteva poslušanje in jasno opredelitev: za ali proti. Skratka, jasno stališče in ne ravnodušnosti ali malignega postopanja brez vsakršnih znakov življenja, kamor načrtno pod budnim očesom »onih« iz kontrolnega stolpa drvi naš svet. Pri tem ne uporablja kakih nespametnih ali (pol)komercialnih refrenov niti se ne poslužuje postaranih in/ali klišejskih referenc iz miljeja kljubovanja brez razloga, temveč nagovarja s ciljem, da pride do reakcije poslušalca, ki se zaveda, kaj se dogaja okoli njega, vendar ni pripravljen ničesar postoriti, ki uživa v svoji udobni otrplosti in se zadovolji z vsakodnevnim lajanjem v televizor. Industbagovci so se postavili v opozicijo temu, kot tudi nadzoru, ki nas spremlja na vsakem koraku. Opozarjajo na organizirano pomanjkanje svobode, netijo upor in upajo, da se bliža dan, ko se bo rodil nov optimizem. In hkrati ne pozabljajo na strast, ki jih vedno znova in povsod prepriča, da žgejo svoje razgibane muzike na bazi punka ter vsega, kar je pripeljalo do njega in je pozneje iz njega izšlo. Z jasnim pripisom: da dobro vedo, da so osemdeseta mimo in da se George Orwell ni uštel toliko v letnici kot v razsežnosti in ekspanziji budnega očesa nad nami in okoli nas. Ali v sami družbeni geografiji problema. 

Kontro kontroli je spontana resnica, kako malo »napora« je potrebnega za odličen učinek, za pravi efekt! Da pesmi na albumu (oziroma še posebej v živo) izzovejo reakcijo, h kateri kličejo. V mislih imam tisti prepogosto odsoten »attitude« punka s certifikatom pristne pop senzibilnosti in nepodkupljive drže, ki zasvoji brez odvečnih ali zapletenih metafor.

Kontro kontroli je spontana resnica, kako malo »napora« je potrebnega za odličen učinek, za pravi efekt! Da pesmi na albumu (oziroma še posebej v živo) izzovejo reakcijo, h kateri kličejo. V mislih imam tisti prepogosto odsoten »attitude« punka s certifikatom pristne pop senzibilnosti in nepodkupljive drže, ki zasvoji brez odvečnih ali zapletenih metafor. Kdor se je slučajno znašel na nedavni promociji albuma v Menzi pri koritu, dobro ve, kaj mislim. Indust-Bag namreč ostaja vzorčen model drže z jajci, ki že od prapočela v sebi nosi nedotakljivo kredibilnost, ki nikdar in nikjer ni bila na preizkušnji. Zato ta punk-rock ni in nikoli ne bo getoiziran, ne pojmovno ne lokacijsko … In medtem ko delam obračun iztekajočega se leta, brez slabe vesti lahko zapišem, da je po mojem izboru album Kontro kontroli domači album leta. Brez heca!