09.11.2016

200 let javnega glasbenega šolstva na Slovenskem

V šolskem muzeju so na novinarski konfernci predstavili višek dogajanj, ki spremljajo 200. obletnico javnega glasbenega šolstva pri nas.

Tanja Benedik

200 let javnega glasbenega šolstva na Slovenskem
Foto: Tanja Benedik

Program so predstavili mag. Stane Okoliš (direktor Slovenskega šolskega muzeja), Neža Gruden (Glasbena šola Kamnik), Boris Štih (predsednik zveze slovenskih glasbenih šol) in Dominika Naveršnik (Glasbena šola Vrhnika). 

Zveza slovenskih glasbenih šol bo obletnico obeležila z razstavo, koncertom in simpozijem.  Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija pa je ob tej priložnosti pripravilo glasbeno-dokumentarno oddajo Za glasbo živimo, v kateri spremljamo razvoj javnega glasbenega šolstva od prve glasbene šole do danes.  Oddaja razkriva razgibano pot glasbenega šolstva na Slovenskem in požrtvovalno delo slovenskih glasbenih pedagogov. Po prvi javni glasbeni šoli, ustanovljeni leta 1816 pri Ljubljanski normalki, kjer je več glasbil učil en sam učitelj, se je glasbeno šolstvo skozi leta razvijalo in razraščalo z glasbenimi šolami pri Filharmonični družbi (1875) in Glasbeni matici (1882), pozneje pa z Ljubljanskim glasbenim konservatorijem (1919) in Glasbeno akademijo (1939).

Osrednja nit oddaje so glasbeni pedagogi, ki so svojo ljubezen do glasbe prenašali na učence. O svojem pedagoškem delu spregovorijo Tomaž Habe, Robert Kamplet, Ana Kavčič Pucihar, Peter Napret in Selma Chicco Hajdin, strokovni govorki sta dr. Darja Koter in dr. Branka Rotar Pance, o svojih spominih na začetek glasbenega šolanja spregovori tudi skladatelj Janez Matičič. Oddajo bogatijo arhivski posnetki in vizualizacije glasbe, posnete z učenci glasbenih šol nižje stopnje (Trobilni trio GŠ Franca Šturma), srednje stopnje (Godalni orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor) in višje stopnje (Dekliški zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani). Scenarij za oddajo je pripravil njen režiser Jernej Kastelec, premierno bo na sporedu TV Slovenija danes ob 20.45 na drugem programu TV Slovenija.

Zveza glasbenih šol v svojem obvestilu za javnost piše takole: »Ustanovitev prve javne glasbene šole leta 1816 je za slovensko glasbeno umetnost zelo pomemben mejnik. Pomeni začetek naglega razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je pripomogla k emancipaciji slovenskega naroda in prispevala k nastanku lastne države. Z vzgojo vrhunskih glasbenih umetnikov smo se lahko Slovenci postavili ob bok t. i. velikim kulturnim narodom. Kljub temu da je v začetku 19. stoletja v nekaterih krogih še vedno veljalo prepričanje, da »glasba rodi le malopridne ljudi«, so ljubljanske oblasti spoznale potrebo po šolanih glasbenikih in s sprejemom statuta 23. marca 1816 ustanovile prvo javno glasbeno šolo, ki je s poukom začela novembra istega leta. V statut so zapisali, da »se smejo v javno glasbeno šolo sprejemati le revni učenci. Bolj premožni imajo to možnost samo v primeru, da ne presežejo števila 12, medtem ko je za revne določenih 24 mest.« Pouk za revne učence je bil brezplačen.

Javno glasbeno šolstvo je v 200 letih doživljalo vzpone in padce. Leta 1875 je bila javna glasbena šola priključena glasbeni šoli Filharmonične družbe, vendar je zaradi njenega očitnega podpiranja nemške kulture Glasbena matica leta 1882 ustanovila svojo glasbeno šolo, katere osnovni namen je bil vzpodbujanje slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti in v kateri je pouk potekal v slovenskem jeziku. Po letu 1945 so bile vse glasbene šole podržavljene, z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1991 pa je bilo glasbenim šolam zagotovljeno enotno financiranje, prav tako so bile omogočene posebne oblike dela z nadarjenimi učenci.

V Sloveniji danes deluje 69 glasbenih šol (54 javnih in 15 zasebnih), ki izvajajo javno veljavne vzgojnoizobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Vanje je vpisanih skoraj 26 000 otrok. V duhu začetkov so dostopne otrokom vseh družbenih slojev, ki izkažejo zadostno mero glasbenih sposobnosti. Učenci slovenskih glasbenih šol dosegajo odlične uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih in po končanem šolanju zasedajo mesta v najboljših svetovnih orkestrih. Ob tako častitljivi obletnici je čas za razmislek, zakaj je potrebno, da kot družba čuvamo pridobitve naših prednikov in ohranjamo javno šolstvo, ki ne glede na socialni status nudi enako možnost izobrazbe vsem njenim članom. Če kot narod obstajamo zaradi kulture, je nujno, da prihodnje rodove še naprej izobražujemo v veji umetnosti, ki najbolj neposredno nagovarja človekova čustva. Ker sistem mreže glasbenih šol v Sloveniji dosega izvrstne rezultate, tako na področju poklicne dejavnosti kot ljubiteljske kulture, si bo Zveza slovenskih glasbenih šol tudi v prihodnje prizadevala, da glasbeno šolstvo ohranja v obliki, kot ga poznamo danes.«

200 let javnega glasbenega šolstva bo Zveza slovenskih glasbenih šol obeležila tudi z Razstavo o glasbenem šolstvu, katere odprtje bo jutri, v četrtek, 10. novembra 2016, ob 18. uri v Slovenskem šolskem muzeju (na ogled bo do aprila 2017). Razstavo spremlja obširen katalog, za katerega so tehtne prispevke o zgodovini glasbenega šolstva (kar 18 jih je) napisali dr. Matjaž Barbo, Stane Okoliš, Neža Gruden, Matej Podstenšek, Anton Arko, dr. Urška Šramel Vučina in Polona Koželj.

V tem letu se je po Sloveniji zvrstilo že okrog 50 koncertnih in drugih glasbenih dogodkov v počastitev te žlahtne obletnice. Slavnostni koncert bo v nedeljo, 13. novembra 2016 ob 16. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na njem bodo nastopili trije orkestri pod vodstvom Simona Krečiča: 90 članski orkester, ki ga sestavljajo najboljši učenci glasbenih šol, nagrajenci tekmovanja Temsig, 65 članski orkester dijakov konservatorijev oz. umetniških gimnazij ter orkester Akademije za glasbo. Vsak orkester bo izvedel eno slovensko simfonično delo, za najmlajši orkester je novo skladbo napisal Črt Sojar Voglar.

Sledil bo še Mednarodni simpozij ob 200-letnici glasbenega šolstva, ki bo v sredo, 16. novembra 2016, ob 9. uri v prostorih Akademije za glasbo. Na njem bodo poglede v preteklost in vizije za prihodnost glasbenega šolstva predstavili priznani strokovnjaki s tega področja. Podroben urnik in vsebine so objavljene na spletni strani Akademije za glasbo.

200 let javnega glasbenega šolstva na Slovenskem