04.03.2011

Znova ozvočene filmske zgodbe

V okviru znova zagnanega filmsko-glasbenega cikla Kino-uho bodo nadaljevali tudi z rednimi programi glasbenih filmov, ki so jih pomenljivo poimenovali »Kino-uho – osvetljene zGodbe«.

Mario Batelić

Prizor iz filma Ludwig Van (foto: Slovenska kinoteka)
Foto: Slovenska kinoteka

Filmsko-glasbeni cikel Kino-uho je, kot smo nedavno omenili, znova zagnal svoje kolute. Pred nekaj leti je ta priljubljeni cikel (z veseljem se spominjamo razprodanih dvoran) v rednih odmerkih – praviloma enkrat mesečno – skrbel za nove vpoglede v filmsko zgodovino, s katere zvočno interpretacijo so se spopadli glasbeniki raznorodnih pristopov, od »klasične« in nove klasike prek jazza in improvizacije do hrupne (ali tihe) avantgarde, elektronike in raznolike eklektike. Ti posebni dogodki, ki združujejo oziroma povezujejo glasbeno in filmsko ustvarjanje, so med glasbeniki izredno priljubljeni, saj so priložnost za reaktualizacijo in rekontekstualizacijo godb in zgodb. Zato ne preseneča, da so se pri ciklu odločili nadaljevati tudi z rednimi programi glasbenih filmov, ki so jih pomenljivo poimenovali »Kino-uho – osvetljene zGodbe«.

Glasbeni filmi, zvečine dokumentarci, so bili v zadnjih letih pri nas predvajani malce pogosteje, kot smo bili vajeni, in sicer predvsem zaradi splošne popularizacije dokumentarnega filma. Toda razen na festivalih se tovrstni filmi žal le izjemoma zvrstijo na programu tistega medija, ki bi po definiciji moral skrbeti zanje, namreč na televiziji. Gotovo bo oživljena kinoušesna dejavnost (delno) zapolnila vrzeli tudi na področju glasbenih dokumentarcev. Priložnost za to se ponuja že to soboto, 5. 3., ko bodo v Slovenski kinoteki na sporedu kar trije glasbeni filmi. Upamo, da si bodo te projekcije, ki so bile v preteklosti že del kinoušesnega programa, kmalu pridobile svoje občinstvo, kajti »s filmom in v kinu namreč lahko – če smo dovolj čuječni in ne zanemarjamo kinskih zvočnih plasti – dobimo več različnih muzičnih praks, kot jih v svetu, ki je z glasbeno industrijo in predsodki kruto parceliran na žanre, podžanre in struje, prejme posledično usmerjeno občinstvo«, kot opozarja vodja Kino-ušesa, Miha Zadnikar.

Večžanrskost je vodilo sobotnega filmsko-glasbenega večera: videli in prisluhnili bomo filmom o Ludwigu van Beethovnu, Elliottu Sharpu in Patti Smith. Najprej bo ob 18.00 na sporedu Ludwig Van, film argentinskega skladatelja Mauricia Kagla iz leta 1970, ki ga opisujejo kot »eksperimentalno, nezaslišano, epsko meditacijo na téme gluhosti, glasnosti, glasbe in seveda Beethovna«. Dve uri pozneje bodo na svoje prišli ljubitelji newyorškega eksperimentalnega kitarista Elliotta Sharpa; ob njegovi 60-letnici bodo zavrteli film Elliott Sharp – Početi prepovedano (Bert Shapiro, 2008), ki ga bo z uvodno besedo najavil Ičo Vidmar. Zadnja projekcija, ob 22.00, bo namenjena ikoni punka in alternativnega rocka Patti Smith. Pri filmu Patti Smith – Sanje o življenju (Steven Sebring, 2008) gre za »intimen portret legendarne rock glasbenice, babice panka in pesnice, ki ga je znani fotograf Steven Sebring snemal celih enajst let«.

Naj na koncu opozorimo, da bomo na naslednjih dogodkih v kinoušesnem nizu znova lahko slišali zvočno spremljavo filmov, in sicer prvič že konec marca (26. 3.) s filmom Razkolnikov, nato pa 21. 4. s filmom Čarovnice.