15.03.2016

31. Slovenski glasbeni dnevi se letos poklanjajo skladatelju jubilantu Janezu Matičiču

Praznik slovenske glasbe, 31. Slovenski glasbeni dnevi, bo med 15. in 19. aprilom ponudil bogato bero glasbenih dogodkov, s katerimi se bo festival poklonil letošnjemu jubilantu Janezu Matičiču.

Maia Juvanc

31. slovenski glasbeni dnevi poleg krstnih izvedb domačih del, muzikološkega simpozija na temo glasbenih migracij predstavljajo tudi monografijo o dirigentu Marku Munihu.

Praznik slovenske glasbe, 31. Slovenski glasbeni dnevi, bo med 15. in 19. aprilom ponudil bogato bero glasbenih dogodkov, s katerimi se bo festival poklonil letošnjemu jubilantu Janezu Matičiču. Poleg krstnih izvedb domačih del, muzikološkega simpozija na temo glasbenih migracij in koncerta samospevov Osterca, Kozine in drugih tako starejših kot mlajših slovenskih skladateljev bodo v Plečnikovih Križankah predstavili tudi strokovno monografijo o dirigentu Marku Munihu Moje izrazno sredstvo so roke.

Uvodni koncert 31. Slovenskih glasbenih dnevov bo pod taktirko Simona Krečiča postavil drugo ob druge ustvarjalnost Pavla Mihelčiča in dela vplivnih skladateljev druge polovice 20. stoletja. Dela Luciana Beria in Witolda Lutosławskega po izboru in občudovanju Mihelčiča bodo iztočnice za vpogled v romantično preteklost Schubertove Nedokončane simfonije št. 10 v predelavi Beria in v glasbeno ilustrativni svet inovativnega kontrapunkta z veriženjem glasbenih drobcev Lutosławskega v skladbi Veriga III (Chain III). Mihelčičevo Polnočno serenado bo z angleškim rogom solistično interpretirala oboistka makedonskega rodu Melina Todorovska, tenorist mlajše generacije Martin Sušnik pa bo zapel Prošnjo umirajočega junaka iz cikla Štirih slovenskih ljudskih pesmi. Slišalo bomo še barvite Slike, ki izginjajo, skladbo, za katero je avtor leta 1984 prejel Župančičevo nagrado. Med odmorom koncerta bo v Dvorani Marjana Kozine potekal pogovor s skladateljem Mihelčičem.

V nadaljevanju se bo Big Band RTV Slovenija v Kinu Šiška v sodelovanju s slovenskimi instrumentalisti, ki so obenem avtorji skladb koncerta, posvetil bluesu. Program prinaša številne prve izvedbe novih skladb Lovra Ravbarja v izvedbi vokalistke Hannah Mancini in izbor iz prvega avtorskega big band projekta Klemna Smoleja, ki je bil izveden že leta 2013. Skladbe Lenarta Krečiča so napisane s posebno pozornostjo do solističnih vložkov posameznih članov Big Banda slovenske radiotelevizije.

17. aprila bosta baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač nastopila na koncertu samospevov. Žarometi bodo najprej usmerjeni v slovensko ustvarjalnost 19. stoletja. Tako bomo lahko prisluhnili skladbam Frana Gerbiča, Benjamina Ipavca in Josipa Prochazka, skladatelja češkega rodu, čigar samospev Kaj bi te vprašal na besedilo Antona Aškerca je bil objavljen v prvi številki zgodovinsko pomembne glasbene publikacije Novi akordi. Na programu bodo tudi dela Marjana Kozine ter zgodnji samospevi Slavka Osterca in Lucijana Marije Škerjanca. Drugo polovico koncerta bo tvorila glasba sodobnih skladateljev, ki jim je pisanje za glas posebno blizu. Ljubo Rančigaj si je za dosežke na področju samospeva in s svojim klavirskim opusom leta 2013 prislužil Kozinovo nagrado, Andrej Makor pa je za svoj pretežno vokalni skladateljski opus prav letos prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na isti večer bo ansambel Musica cubicularis skupaj s sopranistko Bernardo Bobro v slavnostni dvorani ptujskega gradu ponudil priložnost za spoznavanje manj znane glasbe, nastale na slovenskem območju v drugi polovici 18. stoletja. Na programu bodo dela skladateljev slovenskega rodu ter avtorjev, ki so v 18. stoletju delovali na ozemlju današnje Slovenije. Večina skladb je v rokopisu shranjena v dragocenih zbirkah na Ptuju in v Novem mestu.

Večer sodobnih stvaritev se bo odvil 18. aprila z nastopom oboista Mateja Šarca in harfistke Ursule Aščić. Izvedene bodo tri krstne izvedbe slovenskih skladateljev: noviteta 29-letnega Mateja Bonina, ki že uživa zavidljivo prepoznavnost v domačem in mednarodnem prostoru, novo delo Pogovori oboe s harfo Iva Petrića in noviteta skladateljice Larise Vrhunc. Poleg krstnih izvedb bo izvedeno tudi delo Med G in H Primoža Ramovša, napisano leta 1982, starejša skladba Mobile iz leta 1962 Heinza Holligerja ter Harpalycé za harfo solo francoskega avtorja Mariusa Constanta, ki je navdih našel pri starogrškem pesniku Evforionu.

Praznik slovenske glasbe se bo za zaključek posvetil jubilantu Janezu Matičiču s koncertom, na katerem bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Žive Ploj Peršuh izvajal njegove skladbe Suita za godala, Koncert za klavir in orkester št. 1, Koncert za violončelo in orkester in Groteskni plesi. Med odmorom se bo veliki skladatelj v Dvorani Marjana Kozine pogovarjal z muzikologom Primožem Trdanom.

Vsi dogodki Slovenskih glasbenih dnevov so brezplačni. Za otvoritveni in zaključni koncert je zaradi sedežnega reda potrebna rezervacija brezplačnih vstopnic, ki so na voljo pri blagajni Križank.