Ambientalna odstiranja

Oddaja Senzorama se je v svojem enoletnem radijskem ciklu predvajanj v domačem glasbenem prostoru (in širše) zasidrala kot analitična in poučna promotorka raznorodnih zvočnih praks v žanru ambientalne in eksperimentalne elektronske glasbe. Pod taktirko njenega avtorja, Tineta Vrabiča aka Nitza, smo se skozi nabor dvaintridesetih oddaj lahko poglobili v svet manj znanih in nekonvencionalnih ustvarjalcev tovrstne glasbe, ki svoj navdih, izvirnost, kakovost in angažiranost sidrajo daleč stran od pristanišč komercialnega uspeha in medijskega blišča. Ravno tako nas je oddaja popeljala skozi zgodovinske produkcijske mejnike in zimzelene avtorje, ki so pionirsko utirali pot žanru, ki že dolgo ni zgolj posplošena ambientalna kulisa, temveč poustvarjeno vzdušje kakovostnega sozvočja individualnih in skupinskih družbeno-političnih ter kulturnih odstiranj. Zato je Senzorama sledila čutu za domačo ambientalno eksperimentalno ustvarjalnost in za svojo prvo diskografsko kompilacijo razpisala natečaj. Ta je presegel vsa pričakovanja, prijavilo se je namreč 90 poprej še neobjavljenih glasbenih del. Od tega se jih je 20 po situ budnih ušes kuratorjev Hana-Ume Zagmajster, Slaviše Stevanovića (Evano) in že omenjenega Vrabiča (Nitz) znašlo na pričujočem albumu. Album Senzorama vol. 1 je grandiozen in izjemen. Ni le zapis prostora in časa, v katerem so nastajala zvočno orisana vzdušja, temveč tudi relikt psihofizičnega odziva na ta čas in prostor.

Album Senzorama vol. 1 je grandiozen in izjemen. Ni le zapis prostora in časa, v katerem so nastajala zvočno orisana vzdušja, temveč tudi relikt psihofizičnega odziva na ta čas in prostor. Fizičnega? Kdor misli, da za nastanek elektronske glasbe ni potrebe po fizičnem naporu, nima pojma o glasbi nasploh! Vse ostale pa iskreno vabim v Končnost Monokromega Bivanja/Ásvaldr, ki ga podpisuje vsemag. Za tem lucidnim psevdonimom se skriva Ožbe Rakovec, ki je s svojimi rosnimi šestnajstimi leti več kot le presežek domače elektronske ustvarjalnosti. Miroki’i aka Miro Križman nam v skladbi Keyena predstavi gibljive zvočne zaplate, ki se razlegajo med obzorji jutranje zarje. Vsestranski .čunfa aka Jan Bajc Funa v Song For a Hollow Body prepleta masivna sozvočja, ki jim stežka določiš meje organskega in anorganskega glasbenega izvira. Kristjan Kovač ali umetniško Nice Trick nas v svoji skladbi OCPROM zapelje v območje umirjenega ritmičnega valovanja, kjer kljub ambientalnemu vzdušju do izraza pride predvsem avtorjev čut za jungle dramaturgijo. Marko Petrušič & Marko Batista nam postrežeta s povsem novo dimenzijo senzoričnega občutja, ki se sliši kot neskončno podaljšan preludij klavirskega ambientalnega zvokovja v grandiozni miniaturi begajočega naslova Nehalo je snežiti (LSD verzija). Nikakor ne smemo pozabiti ostalih izvajalcev: Suprahamate Process, Funk of Terror, rouge-ah, Premrov, Benzino Calamari, Saturday Evening Linearly Interchanging Sonic Hang, Octex, Stashman, Symann, Quasar, Soter Amun, 1983, Deja Visitore, Zergon, Lip Rouge – vsi so s svojo skladateljsko in izvajalsko odličnostjo pripomogli k nastanku te monolitne glasbene zbirke. Nekatere od njih lahko ujamete 6. junija, od tretje ure naprej v atriju Mestnega muzeja Ljubljana, na letošnjem festivalu MENT.