Butični Sharpe

Festival Sharpe se je med 20. in 22. aprilom odvil v kulturnem in ustvarjalnem centru Nova Cvernovka, ki ga upravlja fundacija Nadácia Cvernovka. Gre za prostor, kjer je bila nekoč kemična industrija in srednja kemijska šola, fundacija pa je dotrajani prostor najela za petdeset let in ga preuredila v alternativni strokovno izobraževalni center. Poleg večnamenskih površin, parka, otroškega igrišča in javne knjižnice razpolaga s 132 umetniškimi in ustvarjalnimi ateljeji, ki so namenjeni široki paleti kulturnih in izobraževalnih programov s področja glasbe, likovne umetnosti, literature, filma, gledališča in večžanrskih dejavnosti. Nova Cvernovka, imenovana po tovarni sukancev, v kateri je fondacija prej domovala, spada med vodilne srednjeevropske kulturne centre. V objektu je šest koncertnih prizorišč različnih velikosti, na vrtu in v parku pa je postavljen zunanji oder. V teh prostorih poteka tudi festival Sharpe, katerega posebnost za razliko od sorodnih festivalov je, da se v celoti odvije na eni sami lokaciji. Festival je bil izpeljan na najvišjem nivoju, organizatorji so se zelo potrudili, da smo se obiskovalci počutili sproščeno. Čutilo se je, da so organizatorji s srcem pri svojem delu. Kljub butičnosti festivala je bila zastopana široka paleta glasbenih žanrov, kar Sharpe dela še bolj privlačnega, zato se veselimo, da se naslednje leto zopet vrnemo. 

Prvi, četrtkov večer festivala je potekal v največji dvorani Cverna, namenjeni promociji slovaške glasbene ustvarjalnosti. Predstavile so se tri glasbene skupine oziroma glasbeniki: Lash & Grey, ki sta nastopila z ritem sekcijo in godalnim triom, FVLCRVM in Blame You Genes, ki združuje house zvok z občasnimi breakbeati in analognimi synthi. Največ pozornosti je bil deležen FVLCRVM, posebno ko je igral na kitaro, je deloval kot Prince v najboljših letih. Odbiti umetnik z na novo izumljenim vzdušjem 90. let briše meje med DJ setom in živo produkcijo. Kar naenkrat se je med njegovo avtorsko glasbo pojavila našponana pesem Can't Get You Out Of My Head Kylie Minogue, ki je bila zelo priljubljena na prelomu tisočletja. Zanimivo pa je, da me komad ni spomnil na avstralsko pevko, ampak mi je v mislih odzvanjala lucidna priredba iste pesmi, posvečena tedanjemu premierju Janezu Drnovšku, ki so jo izvajali v kabaretu TV Poper. 

Naslednje jutro smo se odpravili na poučno vodeno turo po jedru Bratislave. Ko smo prečkali Stari most, so barve brstečih topolov odsevale na modri Donavi. Na drugi strani reke nas je čakalo presenečenje: na nekdanjem parkirišču je nedolgo nazaj zraslo samoniklo prizorišče v nastajanju, Cyklo Kuchyňa Bike Kitchen Bratislava, kjer je postavljen tudi tramvajski vagon, v katerem potekajo glasbeni dogodki. Udeleženci ture smo prisluhnili živemu live aktu slovaškega umetnika. Po pogostitvi s hrano in pijačo na enemu od splavov smo se vrnili v hotel, v katerem so takrat prenočevali tudi neki slovenski srednješolci. Med popoldanskim dremežem sem v polsnu iz hotelskega hodnika zaslišal refren popularne Plestenjakove skladbe Iz pekla do raja, ki ga je prepevala peščica deklet. Sprva mi ni bilo jasno, kje sem, potem šele sem se ovedel in se nasmehnil, kajti tudi to je pravzaprav eden od načinov promocije slovenske glasbe v tujini.

Navadno se na showcase festivale ne pripravnim vnaprej in ne poizvem, kdo bo nastopil, ampak se brez načrta prepustim glasbenemu vetru. Kar se je tokrat izkazalo za napako. Ko sem taval med koncertnimi prizorišči, sem srečal kolegico sodelegatko, ki me je napotila v sosednjo dvorano, kjer da igrajo odličen jazz. Vsa prizorišča na festivalu so bila zelo dobro zasedena, toda dvorana, v kateri so igrali Škoti Taupe, je bila napol prazna oz. polna, kar me je navdalo z optimizmom. Menim namreč, da lahko, sicer ne vedno, glede na obiskanost določimo kakovost glasbe. Uspelo mi je ujeti dva komada odličnega avant rock tria, katerega glasba se giblje med improvizacijo in metronomsko natančnostjo. Za njim so v istem prostoru nastopili berlinski glasbeni upi Hope, in tudi njihov nastop spada med presežke festivala, nenazadnje bodo poleti na evropski turneji spremljali britansko zasedbo Depeche Mode. Sledil je nastop pri nas dobro znanega češkega producenta Toyote Vangelisa, ki je lani na festivalu Vienna Vawes kot gostjo na oder povabil slovensko glasbenico Sahareyo, letos pa se mu je pri enem komadu pridružila Zevin. Dogodku nisem prisostvoval, toda udeleženci so kasneje potarnali nad obilico koncertne megle v prostoru, zaradi katere se ni videlo, kje je vhod v dvorano, kot tudi ne, kje je oder. V dvorani v zgornjih prostorih se je predstavil večkrat nagrajeni londonski hiphoper Shao Dow, ki rapa v angleščini in japonščini. Medtem ko je animiral občinstvo, da je z njim vadila aerobne vaje, se je bilo treba spustiti nazaj v klet, saj se je pričenjal nastop že omenjene ljubljanske internetne umetnice Zevin, ki je kljub mladosti in relativni neizkušenosti izvedla suveren nastop. Glasba, ki jo ustvarja v sodelovanju s producentom Dvided21, je mešanica balkanskega trapa z drugimi zvrstmi. Potrebno je omeniti tudi, da so se v prijetnem ambientu v knjižnici odvijali nenapovedani koncerti tišje glasbe, kjer se je obiskovalec lahko odpočil od dogajanja in megle ter si nabiral energijo za naslednje koncerte. Konec dneva je popestril koncert ukrajinsko-britanskega dua tAngerinecAt, ki ga oblikuje zvočni svet elektronske produkcije, hurdy-gurdyja, glasu, piščali in niza drugih zvokov. Še pred odhodom v hotel me je na vrtu nasmejal pogled na tihi disco, kjer so udeleženci z brezžičnimi slušalkami plesali na svojo najljubšo glasbo.

V soboto dopoldan je v okviru konferenčnega programa potekalo za javnost zaprto hitro mreženje, na katerem sta Miran Rusjan in Ružica Petrova predstavila sorodni showcase festival, MENT Ljubljana. »Hitro mreženje je bilo uspešno, srečali smo se s približno desetimi udeleženci, med katerimi so bili bendi, predstavniki založb in menedžerji. Večina jih je že slišala za MENT in z veseljem izvedela, da bodo prijave za nastopanje odprte že maja,« je mreženje opisala Ružica Petrova. Popoldan je v prostorih knjižnice potekala poučna predstavitev več kot petdesetletne poti, od češkoslovaškega najstnika do enega vodilnih svetovnih zvočnih inženirjev, Vlada Mellerja, ki je oblikoval zvok za zasedbe, kot so Oasis, Metallica, Rage Agains the Machine, Red Hot Chilli Papers, Beastie Boys, Shakira, Kayne West idr. Zvečer smo lovili nastop multiinštrumentalista Ariela Tintarja, ki ga mnogi označujejo za francoskega Benjamina Clementina. V največji dvorani so se predstavili tudi lanski zmagovalci natečaja Hemi, romunski Zimbru. Veliko zanimanja je pritegnil koncert energičnega litvanskega tria Planeta Polar, ki izvaja karnevalsko glasbo Latinske Amerike. In že se je bližal nastop slovenskega dua Warhorse, ki si je ime nadel po analognem istoimenskem modulu. Shekuza in Lifecutter sta si vabilo v Bratislavo prislužila z nastopom na lanskem MENT-u. Povezala sta se leta 2019 in pod okriljem založbe Kamizdat izdala prvenec, njun vzpon pa je preprečila kovidna štorija. A sedaj sta zopet na sceni. Njun koncert se je po zvoku razlikoval od ostalih DJ setov, zaznamovala ga je eksperimentalna techno improvizacija, skozi katero se ustvarjalca iščeta in lovita, da bi se pred samim koncem našla in skupaj udarno zaključila z industrijskimi zvoki in temačnostjo prežeti koncert. Zelo smo se veselili dvojnega DJ seta naše producentke in delegatke Jere Topolovec, ki nastopa pod imenom dvidevat. Jera deluje v sferi detroitskega electra, breaka in techna. Toda že na začetku dogodka je organizator zopet pretiraval z meglo, tako da so zaradi nepreglednosti udeleženci trkali drug ob drugega in ni bilo mogoče varno plesati. Da je didžejka sploh lahko vrtela glasbo, si je morala pomagati s svetlobo iz telefona. To pa je bila tudi edina črna pika festivala. 

Festival je bil izpeljan na najvišjem nivoju, organizatorji so se zelo potrudili, da smo se obiskovalci počutili sproščeno. Čutilo se je, da so organizatorji s srcem pri svojem delu. Kljub butičnosti festivala je bila zastopana široka paleta glasbenih žanrov, kar Sharpe dela še bolj privlačnega, zato se veselimo, da se naslednje leto zopet vrnemo.