Celjski godalni orkester z Duom Claripiano

Tokrat se je praznik za slovensko glasbo preselil na celjski oder. V okviru tretjega abonmajskega koncerta Celjskega godalnega orkestra je bila namreč na sporedu noviteta iz računalnika enega vodilnih slovenskih skladateljev starejše generacije in obenem dirigenta ansambla, Nenada Firšta, Koncert za klarinet, klavir in godalni orkester (2021) s solistoma iz uveljavljenega ljubljanskega Dua Claripiano, ki ga sestavljata Dušan Sodja na klarinetu in Tatjana Kaučič na klavirju. Poleg tega smo na začetku in koncu slišali še glasbo za godala, ki so jo podpisali Samuel Barber (Adagio za godala, op. 11), Gustav Holst (tristavčna Suita Brook Green) in Edward Elgar (Sospiri – Adagio za godala, op. 70), ter za dodatek scensko glasbo iz Zaporožca Ukrajinca Mihaila Verbickega. Večer je minil v skoraj trojni vlogi Firšta, ki je deloma zasenčil podobne izvajalske rezultate pri izvedbah Barberjeve, Holstove, Elgarjeve in Verbickega glasbe. Po krivici, saj je tudi v teh primerih šlo za preverjeno klasično sodobnost, za povsem godalne izvedbe in prenekateri višek (po)ustvarjalnosti, četudi se je sem in tja prikradla kakšna intonančna  nepravilnost.

Sedemindvajsetčlanski Celjski godalni orkester je bil ustanovljen leta 1945 in kot neke vrste unikum deluje nepretrgoma že skoraj osemdeset let. V teh časih so ga vodili ustanovitelj Dušan Sancin, Stanko Pojavnik, Valter Ratej in Radovan Marvin, vse od leta 1988 pa ga umetniško in dirigentsko vodi priznani slovenski skladatelj Nenad Firšt. To je zagotovo fenomen non plus ultra, vsaj kar se tiče neprofesionalne klasične inštrumentalne, orkestralne zasedbe, v kateri sicer igrajo sami izšolani in izkušeni (do neke mere profesionalni) glasbeniki. Vsako leto jim v Celju uspe pripraviti abonmajski ciklus petih koncertov. Poleg tega so v celjski Narodni dom pripeljali številne domače in tuje soliste in solistke, da bi poustvarili marsikatero novo delo, prvič izvedeno pri nas, predvsem pa so s svojim kakovostnim igranjem napolnili dvorane s številnim in hvaležnim občinstvom. Tudi tokrat je bilo tako, le da so svoj zadnji nastop začinili z novim slovenskim glasbenim delom, krstno izvedbo Firštovega Koncerta. To skoraj tridesetminutno koncertantno delo sodi v niz podobnih del, ki jih Duo Claripiano naroča in dobiva od slovenskih skladateljev s spremljavo večjih zasedb (orkestri in zbori J. Goloba, T. Habeta, A. Makorja, Č. Sojarja Voglarja in zdaj Firšta) ter izvaja in snema.

Delo je Firšt kot poznavalec godal, orkestralnih del in klarinetno-klavirskega dua zasnoval v štirih odsekih. »[R]azvija se v štirih odstavkih. Enoten tematski material, ki oblikuje celotno glasbeno dogajanje, je predstavljen že v prvem, najbolj dramatičnem delu,« je pojasnil Firšt. Gre za preverjeno govorico vsega izvajalskega arzenala, s tem da skladatelj nič kaj dosti ne eksperimentira. Njegova govorica za vse izvajalce in v različnih kombinacijah je več kot povedna in poslušljiva, pri čemer se poslužuje solističnih, duo-, trio- in tutti kombinacij. Izpostavljeni sta bili solistični vlogi prve violine (koncertni mojster Marko Zupan), violončela (Aleksandar Kuzmanovski) in prvega kontrabasa (Miha Firšt). Dokaj težke solistične parte je avtor namenil izpostavljenima klarinetistu in pianistki. Njihova kontrastnost je ves čas blažila vloge do spremljevalnega orkestra, zlasti v počasnih stavkih, ki so očitno ustvarjalna moč skladatelja.

Večer je minil v skoraj trojni vlogi Firšta, ki je deloma zasenčil podobne izvajalske rezultate pri izvedbah Barberjeve, Holstove, Elgarjeve in Verbickega glasbe. Po krivici, saj je tudi v teh primerih šlo za preverjeno klasično sodobnost, za povsem godalne izvedbe in prenekateri višek (po)ustvarjalnosti, četudi se je sem in tja prikradla kakšna intonančna  nepravilnost. V celoti pogledano, je bil to zagotovo eden večjih uspehov cele plejade izvajalcev, od solistov, skladatelja in dirigenta do Celjskega godalnega orkestra.