Ciciban poje in pleše

Revija Ciciban poje in pleše je po treh letih zatišja zaradi koronskih ukrepov končno obeležila svojo visoko obletnico − petdeset let ustvarjanja na glasbenem in plesnem področju za predšolske otroke. Prireditev smo spremljali na velikem odru SNG Maribor. Poseben poudarek je bil na vzpostavitvi temeljev za bodoče umetniško delovanje otrok, in to primerno razvojni stopnji, interesom in zmožnostim vsakega posebej. Prireditev vodi mariborska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s Skupnostjo vrtcev Slovenije. Na dveh koncertih se predstavi več kot 700 otrok z vzgojitelji iz Maribora in okolice. Dogodek vsako leto posname Televizija Slovenija, Regionalni center Maribor. Organizacijo dogodka vodi mag. Matija Varl, ki se nenehno sooča z različnimi organizacijskimi in bolj splošnimi družbenimi ovirami, ki izvedbo vsako leto postavljajo pod vprašaj. Kljub temu je revija Ciciban poje in pleše prisotna že pol stoletja in bo, sodeč po slavnostni prireditvi, svoje poslanstvo nadaljevala tudi v prihodnosti. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je prireditev organizirala skupnost mariborskih vrtcev v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev, kasneje pa je organizacijo prevzel Javni sklad za kulturne dejavnosti Maribor. Priprave se začnejo decembra s prvim srečanjem z zborovodkinjami in koreografinjami skupin. Tedaj izberejo tudi teme prireditve in skladbe. Mentorstvo za pevske zbore je v rokah dr. Olge Denac, plesne skupine pa delujejo pod mentorstvom Helene Valerije Krieger. Posebnost revije je, da zbore spremlja sedemčlanski orkester, ki ga praviloma sestavljajo glasbeniki opernega orkestra SNG Maribor in učitelji iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, kar dogodek popestri. Petje poleg orkestra občasno spremljajo glasbeniki na harmoniki ali citrah, pri čemer se vse skladbe posnamejo vnaprej, da imajo otroci ob posnetkih možnost vaditi vse leto. Revija vpliva na kakovost in količino izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcu, vsekakor pa je vsakdo, ki je na prireditvi sodeloval, pridobil določene izkušnje, ki pozitivno vplivajo na njegovo delo v vrtcu. Če strnemo pomen revije, lahko rečemo, da otrokom z njo privzgajamo ljubezen do kulture. S pravilnim pristopom in zgledom nudimo veliko zakladnico najrazličnejših doživetij, ki jih ponotranjijo in nosijo s seboj vse življenje.

S petdesetletno tradicijo so povezana ključna imena slovenskega kulturnega prostora, institucije, skladatelji, glasbeniki, pedagogi, mentorji, vzgojitelji in seveda vsakokrat nova generacija otrok. Zaradi omejenega prostora ne moremo omeniti vseh skladateljev, pedagogov in ostalih, ki so prispevali k ohranjanju in razvoju zborovskega petja, izpostavili bi samo tiste, ki so sodelovali skozi daljše časovno obdobje. Sodelovanje skladatelja Janeza Kuharja sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja z zbirko otroških pesmi Cicibanom na pot. Kuhar je na prvih seminarjih za vzgojiteljice – zborovodkinje poleg učenja pesmi dal poudarek na upoštevanje dinamike in učenje dirigiranja, kar se je z leti poglabljalo z željo po doseganju kakovostnih otroških izvedb. Janez Kuhar je tudi predlagal ustanovitev predšolskih pevskih zborov, kar je botrovalo prvim zborovskim prireditvam pod različnimi imeni, denimo Ciciban poje in igra, Ciciban se igra in poje, Ciciban poje in podobni. V naslednjih letih so imele zborovodkinje strokovno podporo Janeza Bitenca in Mire Voglar. Oba sta skladatelja in učitelja glasbe, ki sta močno zaznamovala otroško glasbeno podobo polpreteklega obdobja. Njune pesmi prepevajo še današnje generacije in rečemo lahko, da so postale neke vrste tradicija pri glasbeni in gibalni vzgoji predšolskih otrok. Leta 1978 so revijo Ciciban se igra in poje posvetili proslavljanju 100. rojstnega dne Otona Župančiča. Takrat je zborovodkinjam prvič svetoval mag. Branko Rajšter, dirigent, glasbeni pedagog in skladatelj, ki je bil tedaj predsednik komisije za mladinske pevske zbore ter pedagog in svetovalec. Njegova zamisel je bila, da bi vzgojno-varstvene organizacije predlagale pet pesmi, komisija pa bi med njimi izbrala tri. Branko Rajšter je poudarjal, da tudi otroški zbori lahko kakovostno interpretirajo pesmi, če se le upošteva pevske zmožnosti otrok. V tistih letih se je glasbena spremljava zborov izvajala s klavirjem, harmoniko in Orffovimi inštrumenti. Po letu 1990 je pri strokovni pripravi sodeloval mag. Ivan Vrbančič, ki je za izvedbo seminarja pripravil izbor otroških pesmic, primernih za predšolske otroke. V naslednjih letih je seminarje vodila Karmina Šilec. Učila je vokalno in dirigentsko tehniko ter po izvedeni reviji zborovodkinjam podala strokovno oceno. 

Revija Ciciban poje in pleše je vsa leta v maju ali juniju ostala del kulturnega programa mariborske regije in z angažiranjem ravnateljic, posebno Štefanije Meršnik, doprinesla k razvoju otroških pevskih zborov. Glasbeno spremljavo za pevske zborčke so velikokrat zaigrale študentke Oddelka za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Ob koncu devetdesetih let je Marjan Šijanec, takratni svetovalec za glasbo, razpisal natečaj za nove otroške pesmi, ki so jih nato otroci prepevali na reviji Ciciban poje. Leta 1997 je Zveza kulturnih društev k sodelovanju povabila skladatelja Maksimiljana Feguša, ki je kasneje poleg Tomaža Habeta napisal veliko inštrumentalnih priredb za otroške pesmi, ki so jih otroci prepevali na reviji Ciciban poje in pleše. Strokovnim ocenjevalcem se je leta 2000 pridružila mag. Dragica Žvar, ki je tri leta kasneje ocenila, da so bili izbrani programi nastopajočih zborov naravnani na sodobno otroško zborovsko pesem. Bili so kakovostni in vedri, besedila pa primerna glede na starost otrok. Izbrane pesmice so bile zapisane v primernih glasovnih obsegih in tonalitetah. Poleg tega je povedala, da je otrokov glas najobčutljivejši inštrument, zato ga je treba skrbno oblikovati. Poudarek je treba dati na pravilno dihanje in petje s prepono, ne iz grla. Veliko pozornost moramo nameniti tudi izraziti dikciji, predvsem izgovorjavi soglasnikov, saj to zagotovi razumljivost besedila. Pri petju predšolskih otrok so v veliko pomoč melodične spremljave, ki vsebujejo melodijo pesmi. Tako se otroku melodični posluh stabilizira. Pestre spremljave so nastope zelo popestrile. Odlična je bila tudi ideja za množični nastop vseh zborov s skupno pesmijo. 

Med plesnimi strokovnjaki, ki so skozi desetletja prispevali k celostni podobi glasbe in plesa na reviji, je treba omeniti predvsem sodelovanje z baletnimi pedagogi in koreografi Ikom Otrinom, Ano Volk Pezdir, Alenko Tomc in avtorico pričujočega teksta, Olivero Ilić. Plesne točke so zagotovo prispevale k dinamiki prireditve in tako kot pevski zbori omogočile vzgojiteljicam − koreografinjam sodelovanje in izobraževanje na plesnem področju.

Vsa leta izvedbe revije Ciciban poje in pleše so prevladovale pesmi Janeza Bitenca, v prvih dvajsetih letih tudi pesmi Janeza Kuharja, v zadnjih tridesetih pa pesmi Tomaža Habeta. Pojavljalo se je veliko pesmi slovenskih in tujih skladateljev. Slovenske ljudske so stalnica, ampak nikdar niso prevladovale. Najpomembnejše je, da so se vzgojitelji vselej trudili, da bi otrokom nudili široko paleto pesmi različnih avtorjev oziroma zvrsti.

Mariborsko občinstvo dobro pozna revijo Ciciban poje in pleše, veliko si jih je prireditev ogledalo v živo v dvorani ali po televiziji. Revija vpliva na kakovost in količino izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcu, vsekakor pa je vsakdo, ki je na prireditvi sodeloval, pridobil določene izkušnje, ki pozitivno vplivajo na njegovo delo v vrtcu. Če strnemo pomen revije, lahko rečemo, da otrokom z njo privzgajamo ljubezen do kulture. S pravilnim pristopom in zgledom nudimo veliko zakladnico najrazličnejših doživetij, ki jih ponotranjijo in nosijo s seboj vse življenje.