16.02.2022
Danes poslušamo: 150 let Glasbene matice (1872–2022)
Današnjo rubriko posvečamo letošnjemu praznovanju Glasbene matice Ljubljana, ki praznuje častitljiv jubilej, sto petdeset let je preteklo od njene ustanovitve davnega leta 1872. Zavzetost posameznikov, ki jih je v preteklih desetletjih spodbujala ljubezen do glasbe in vera v njen napredek, je dajala vsa ta leta društvu vitalno energijo in omogočila njegov zavidanja vreden dolg obstoj.
Pričujoči tekst smo si sposodili kar od slavljenke, Glasbene matice, ki nam je poslala sestavek, ki lepo orisuje pot njenega delovanja.
Uredništvo: Glasbena matica je združevala ljubiteljske in poklicne glasbenike, med društvene člane so že ob ustanovitvi pristopile pomembne osebe slovenskega javnega življenja, ugledni ljubljanski meščani, pa tudi kulturniki in rodoljubi iz drugih slovenskih krajev. Najplodnejše sadove svojega delovanja je Glasbena matica zasejala do druge svetovne vojne. Najprej je pričela z izdajanjem slovenskih skladb in z zbiranjem ljudskih pesmi, leta 1882 je ustanovila glasbeno šolo, leta 1891 pevski zbor in pričela s koncertno dejavnostjo. Želje društvenih članov o ustanovitvi koncertnega orkestra so se uresničile s prvo Slovensko filharmonijo, ki je delovala med letoma 1908 in 1913, ter z Orkestralnim društvom, ki so ga ustanovili leta 1919. Istega leta je Glasbena matica z ustanovitvijo konservatorija izpolnila svoj najpomembnejši cilj – omogočiti glasbeno izobraževanje poklicnih glasbenikov.
prir. Miro Kokol: Po zelenem travniku (Seniorski zbor Glasbene matice Ljubljana, dir. Tomaž Tozon)
Uredništvo: Med obema vojnama se je zbor Glasbene matice dokazoval tudi izven meja slovenskega ozemlja z odmevnimi nastopi na turnejah po nekdanji Jugoslaviji, tedanji Češkoslovaški, Poljski, Franciji in Švici ter Bolgariji. Vpliv Glasbene matice je segal v širši kulturni prostor, prav njen odbor je spodbudil tudi postavitev spomenika ob 120-letnici Ilirskih provinc pred Križankami v Ljubljani. Zasnoval ga je arhitekt Jože Plečnik, prav tako kot alejo skladateljev na Vegovi ob šestdesetletnici društva leta 1932. Svojo obletnico je društvo takrat počastilo še z organizacijo Prvega slovenskega festivala, s številnimi koncerti in nastopi, z zborovskim tekmovanjem in tekmovanjem pritrkovalcev ter z veliko glasbeno razstavo. Leta 1937 je Glasbena matica financirala tudi ureditev skupnega groba slovenskih skladateljev na ljubljanskih Žalah.
Zorenje – splet slovenskih ljudskih dekliških pesmi v izvirni obliki z dodano spremljavo (Vokalna skupina glasbene matice Ljubljana, dir. Irma Močnik)
Uredništvo: Skrb Glasbene matice za ohranjanje ljudske glasbene dediščine je po desetletjih zbiranja in izdajanja omogočila institucionalne temelje za kasnejše znanstvene raziskave ljudske glasbene dediščine. Leta 1934 so ustanovili Folklorni inštitut, ki ga je vodil France Marolt. Kakšen pomen je imelo društvo do druge vojne za profesionalizacijo in razvoj slovenske glasbe, kažejo rezultati na področju šolske, založniške in koncertne dejavnosti. Glasbena matica je do druge vojne izobrazila številne profesionalne in ljubiteljske glasbenike, po njenem zgledu so ustanovili glasbene šole tudi drugod na Slovenskem, priredila je preko tisoč dvesto koncertov, od tega okrog tisoč v Ljubljani, izdala je skoraj tristo edicij. Bogat notni in društveni arhiv Glasbene matice je danes shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici. Glasbena matica je ustanovila tudi svoje podružnice po več slovenskih mestih, med katerimi je še vedno aktivna Glasbena matica Trst.
Janez Kolerič / Jože Leskovar - Oče naš (Moški zbor glasbene matice Ljubljana, dir. Tomaž Tozon)
Uredništvo: Dogodki po drugi svetovni vojni so močno zarezali v podobo Glasbene matice, saj je bila ta sprva razpuščena, nato pa je bilo njeno delovanje dovoljeno, vendar v močno okrnjeni obliki. Kontinuiteto društva je ohranjal Mešani pevski zbor Glasbene matice in to vse do demokratičnih sprememb, ko sta bili društvu v postopku denacionalizacije vrnjeni dve hiši v središču Ljubljane. Ti dve nepremičnini danes predstavljata materialno osnovo novega ustvarjalnega obdobja Glasbene matice, ki se po letu 2002 osredotoča na klasično vokalno glasbo tako na področju organizacije koncertov, glasbeno-igranih predstav, pevskega izobraževanja in glasbenega založništva.
Janez Krstnik Dolar: SALVE REGINA (Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, dir. Sebastjan Vrhovnik)
Uredništvo: V sodobni slovenski kulturni prostor Glasbena matica vstopa s koncerti samospevov, vokalno-instrumentalnimi koncerti, s produkcijo glasbeno-igranih predstav za otroke, z organizacijo pevskih izobraževanj in izdajanjem notnih edicij ter zgoščenk. Programsko težišče je na izvedbah del slovenskih avtorjev, tudi novitet, nastalih na pobudo Glasbene matice, med poustvarjalci pa so pretežno slovenski umetniki, tako v mednarodnem prostoru uveljavljeni umetniki kot mladi glasbeniki na začetku profesionalne poti. Gibalo Glasbene matice je njena zgodovinska zavest, ki ji daje jasno identiteto in usmeritev: ohranjati, razvijati in spodbujati najboljše v slovenski glasbeni umetnosti ter s kakovostnimi umetniškimi ter izobraževalnimi vsebinami skrbeti za kulturno omiko naroda.
Pripravnica, otroški in mladinski zbor Glasbene matice, fotografija Janez Kotar
Uredništvo. Letošnji jubilej bo Glasbena matica obeležila z razširjenim in obogatenim kulturnim programom. Osrednji dogodek bo slavnostna akademija ob 150. obletnici Glasbene matice, na kateri se bo z deli slovenskih skladateljev predstavilo vseh pet matičinih pevskih sestavov. Sledila bo izdaja zbornika s strokovnimi prispevki uglednih znanstvenikov s področja umetnosti, zgodovine, glasbenega šolstva in arhitekture, ki bodo osvetlili pomen in vlogo Glasbene matice v preteklosti in danes. V pripravi je tudi zgoščenka s slovenskimi samospevi v interpretacijah mednarodno priznanih slovenskih umetnikov, ki so v zadnjih letih nastopili na odru Glasbene matice. Jubileju bodo posvečeni tudi 36. Slovenski glasbeni dnevi s slavnostnim otvoritvenim koncertom in muzikološkim simpozijem. Organiziran bo 3. simpozij slovenskih glasbenikov iz Slovenije in tujine na temo »Glasba kot posel in glasba v službi diplomacije«. Ljubljanski otroški pevski zbori se bodo jubileja spomnili v okviru Zborovskega BUM-a. Pošta Slovenije pa bo izdala priložnostno poštno znamko.
Damijan Močnik: Všeč si mi
Uredništvo: Ob tem bo potekal redni program, ki v letu 2022 vključuje Ciklus samospevov, Ciklus Pevski obeti, vokalno-instrumentalne koncerte (Čas rojstva, Čas deklištva, Haendlov oratorij Aleksandrovo slavje) in tri glasbene predstave za otroke (Deček, ki je prehitro rasel, Iz trebuha anakonde, Kraljestvo glasbe). Pevski zbori Glasbene matice bodo nastopili tudi v okviru programa Festivala Ljubljana (Mozart, Rekviem; Berlioz, Faustovo pogubljenje) in na Božičnem koncertu Simfonikov RTV Slovenija. Ponudba glasbenih izobraževanj bo omogočila celoletno učenje petja in intenzivnejša pevska izpopolnjevanja v okviru poletnih mojstrskih tečajev. V založbi Glasbene matice bosta izdani dve novi ediciji: notna edicija s samospevi skladatelja Mirka Poliča in zgoščenka s slovenskimi ljudskimi pesmimi v izvedbi Otroškega pevskega zbora Glasbene matice. Glasbena matica bo podelila tudi posebne nagrade na državnem tekmovanju za zborovske dirigente, na državnem tekmovanju za solo pevce in na tekmovanju SpevSLAM.
Povezano
